Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Jer 31,7-9 Psalm: Ps 126,1-6 2. berilo: Heb 5,1-6 Evangelij: Mr 10,46-52 Vrstica iz evangelija: »Odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci in pohitel k Jezusu« (Mr 10,50) 1. berilo (Jer 31,7-9) Tako govorí Gospod: »Vriskajte od veselja Jakobu, vzklikajte poglavarju narodov! Oznanjújte, hvalíte in govoríte: ›Gospod, reši svoje ljudstvo, Izraelov ostanek!‹ Glejte, pripeljem jih iz severne dežele in jih zberem od koncev zemlje. Med njimi tudi slepe in hrome, noseče in porodnice hkrati, velik zbor se jih vrne sèm. Z jokom bodo prišli, s tolažbami jih pospremim nazaj; k potokom vodá jih popeljem, po ravni poti, kjer se ne spotaknejo. Jaz sem namreč Izraelov oče in Efrájim je moj prvorojenec.« Psalm (Ps 126,1-6) Odpev: Velike reči je Gospod storil za nas. Ko je Gospod dal, da so se vrnili sionski jetniki, smo bili kakor tisti, ki sanjajo. Tedaj so bila naša usta polna smeha in naš jezik vriskanja. Velike reči je Gospod storil za nas. Tedaj so govorili med narodi: »Velike reči je Gospod stóril zanje.« Velike reči je Gospod za nas stóril, vsi smo bili zato veseli. Velike reči je Gospod storil za nas. Gospod, daj, da se vrnemo, kakor se vrnejo potoki v puščavo. Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo z vriskanjem. Velike reči je Gospod storil za nas. Odhajajo, odhajajo z jokom, ko nosijo seme za setev. Prihajajo, prihajajo z vriskanjem, ko nosijo svoje snope. Velike reči je Gospod storil za nas. 2. berilo (Heb 5,1-6) Vsak véliki duhovnik je vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist glede tega, kar se nanaša na Boga: da daruje daritve in žrtve za grehe. Ker tudi njega obdaja slabost, more potrpeti z nevednimi in s tistimi, ki blodijo. Zato mora kakor za ljudstvo tudi zase darovati daritve za grehe. In nihče si te časti ne jemlje sam, ampak ga kliče Bog, kakor Arona. Tako tudi Kristus ni sam sebe poveličal, da je postal véliki duhovnik, ampak ga je poveličal tisti, ki mu je rekel: ›Ti si moj sin, danes sem te rodil,‹ kakor pove tudi drugje: ›Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.‹ Evangelij (Mr 10,46-52) Tisti čas je Jezus prišel v Jeriho. Ko je s svojimi učenci in s precejšnjo množico odhajal iz Jerihe, je slepi berač Bartimáj, Timájev sin, sedél ob poti. In ko je slišal, da je to Jezus Nazaréčan, je začel vpiti in govoriti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Mnogi so ga grajali, naj umolkne, on pa je še glasneje vpil: »Davidov sin, usmili se me!« Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Le pogum, vstani, kliče te!« Odvrgel je svoj plašč, skôčil pokonci in pohítel k Jezusu. Jezus ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi mu je dejal: »Rabuní, da bi spregledal!« Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Takoj je spregledal in šel po poti za njim.