Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Flp 2,12-18 Psalm: Ps 27,1.4.13-14 Evangelij: Lk 14,25-33 Vrstica iz evangelija: »Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.« (Lk 14,27) Berilo (Flp 2,12-18) Dragi moji, kakor ste bili vselej poslušni, ne le v moji pričujočnosti, ampak še mnogo bolj zdaj, ko nisem navzoč: delajte s strahom in trepetom za svoje zveličanje. Bog je namreč, ki iz blagohotnosti v vas dela, da hočete in delate. Vse delajte brez godrnjanja in obotavljanja, da boste brez graje in čisti, Božji otroci, brez madeža sredi pokvarjenega in popačenega rodú, med katerim svetíte kakor luči na svetu, držeč se besede življenja, da bi se mogel ob Kristusovem dnevu z vami pohvaliti, da nisem zastonj tekel in se ne zastonj trudil. Pa tudi, če bi bil darovan pri žrtvi in službi vaše vere, se radujem in sem vesel z vami vsemi. Prav tako se tudi vi radujte in bodite veseli z menoj. Psalm (Ps 27,1.4.13-14) Odpev: Gospod je moja luč in moja rešitev. Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se bal? Gospod je varuh mojega življenja, pred kom bi trepetal? Gospod je moja luč in moja rešitev. Eno prosim, Gospod, eno želim, da bi prebival vse življenje v tvoji hiši, da bi užival tvojo milino in gledal tvoj tempelj. Gospod je moja luč in moja rešitev. Verujem, da bom užival Gospodove dobrote v deželi živih. Upaj v Gospoda, bodi pogumen, naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda! Gospod je moja luč in moja rešitev. Evangelij (Lk 14,25-33) Tisti čas so šle množice za Jezusom; obrnil se je ter jim rekel: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta in matere in žene in otrok in bratov in sester, vrh tega tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec. Kdo namreč izmed vas, ki hoče zidati stolp, ne sede prej in ne preračuna stroškov, ali ima, da ga dozida; da bi se mu potem, ko bo postavil temelj in bi ne mogel dovršiti, ne začeli vsi, ki bi to videli, posmehovati in govoriti: ›Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dovršiti.‹ Ali kateri kralj, ki gre na vojsko zoper drugega kralja, ne sede prej in se ne posvetuje, če more z desetimi tisoči stopiti naproti njemu, ki prihaja nadenj z dvajsetimi tisoči? Če ne, pošlje, ko je oni še daleč, poslanstvo in prosi miru. Tako torej nobeden izmed vas, kateri se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.