Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Ef 2,1-10 Psalm: Ps 100,2.3.4.5 Evangelij: Lk 12,13-21 Vrstica iz evangelija: »Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Lk 12,21) Berilo (Ef 2,1-10) Bratje, tudi vi ste bili nekdaj mrtvi zaradi svojih prestopkov in grehov, v katerih ste živeli po šegi tega sveta, po poglavarju oblasti v zraku, po duhu, ki zdaj deluje v sinovih nepokorščine. Med njimi smo tudi mi vsi nekdaj živeli v svojih mesenih strasteh in stregli poželenju mesa in mišljenja ter smo bili po naravi otroci jeze kakor tudi drugi. Bog, ki je bogat v usmiljenju, pa nas je zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili mrtvi zaradi prestopkov, oživil s Kristusom – po milosti ste rešeni – in z njim vred obudil in nam dal sedež v nebesih z Jezusom Kristusom, da bi v prihodnjih vekih pokazal obilno bogastvo svoje milosti z dobrotljivostjo do nas v Jezusu Kristusu. Z milostjo ste namreč rešeni po veri; in to ne iz sebe, Božji dar je; ne iz del, da bi se kdo hvalil. Zakaj njegovo delo smo, ustvarjeni v Jezusu Kristusu za dobra dela, za katera nas je Bog naprej pripravil, da bi v njih živeli. Psalm (Ps 100,2.3.4.5) Odpev: On nas je naredil in mi smo njegovi. Glasno pritrjujte Gospodu, vse dežele, služite Gospodu z veseljem! Stopajte pred njegovo obličje z radostjo! On nas je naredil in mi smo njegovi. Vedite, Gospod je Bog: on nas je naredil in mi smo njegovi, njegovo ljudstvo in ovce njegove paše. On nas je naredil in mi smo njegovi. Vstopite skoz njegova vrata s hvalnim petjem, v njegove dvore s hvalnicami; slavite ga, blagrujte njegovo ime! On nas je naredil in mi smo njegovi. Zakaj dober je Gospod, vekomaj traja njegovo usmiljenje in od roda do roda njegova zvestoba. On nas je naredil in mi smo njegovi. Evangelij (Lk 12,13-21) Tisti čas je nekdo iz množice rekel Jezusu: »Učenik, reci mojemu bratu, naj deli z menoj dediščino!« On pa mu je odvrnil: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca čez vaju?« In rekel jim je: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.« Povedal pa jim je to priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo. Premišljal je sam pri sebi: ›Kaj naj počnem, ko nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ In rekel je: ›Tole bom storil: podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago. In rekel bom svoji duši: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Toda Bog mu je rekel: ›Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?‹ Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu.«