Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Job 42,1-3.5-6.12-17 Psalm: Ps 119,66.71.75.91.125.130 Evangelij: Lk 10,17-24 Vrstica iz evangelija: »… ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.« (Lk 10,20b) Berilo (Job 42,1-3.5-6.12-17) Tedaj je Job odvrnil Gospodu in rekel: »Zdaj vem, da vse premoreš, da ti noben sklep ni neizvedljiv. ›Kdo je, ki načrtno delo zatemnjuje brez pameti?‹ Torej sem govoril brez razumevanja; prečudežno je to bilo, da bi doumel. Z ušesom sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko. Zato preklicujem in se kesam v prahu in pepelu.« Bog je blagoslavljal Joba potlej še bolj ko prej. Imel je štirinajst tisoč ovac, šest tisoč kamel, tisoč parov volov in tisoč oslic. Imel je sedem sinov in tri hčere. Prvi je dal ime Grlica, drugi Dišavka, tretji Lepotica. V vsej deželi ni bilo tako lepih žen, kakor so bile Jobove hčere. Njihov oče jim je dal dediščino med njihovimi brati. Job je potem živel še sto štirideset let in je videl svoje sinove in vnuke do četrtega rodu. In Job je umrl star in zelo prileten. Psalm (Ps 119,66.71.75.91.125.130) Odpev: Gospod, dobrotljivo poglej na nas. Dobro si storil svojemu služabniku, Gospod po svoji besedi. Dobro je zame, da sem bil ponižan, da se naučim tvojih zapovedi. Gospod, dobrotljivo poglej na nas. Vem, da so tvoji sklepi pravični, in da si me po pravici ponižal. Po tvojih odlokih vse vedno obstaja, vse stvari tebi služijo. Gospod, dobrotljivo poglej na nas. Tvoj služabnik sem, poúči me, da spoznam tvoje odredbe! Tvoje besede razsvetljujejo in učijo neizkušene. Gospod, dobrotljivo poglej na nas. Evangelij (Lk 10,17-24) Dvainsedemdeseteri učenci so se vrnili veseli in so pripovedovali: »Gospod, celo hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu.« Jezus jim je rekel: »Videl sem satana, da je padel z neba kakor blisk. Glejte, dal sem vam oblast, stopati na kače in škorpijone in na vsakršno sovražnikovo moč in nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite tega, da so vam pokorni duhovi, ampak veselite se, da so vaša imena zapisana v nebesih.« Prav to uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče, zakaj tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne ve, kdo je Sin, razen Očeta; in kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.« Posebej se je obrnil k učencem in rekel: »Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite! Povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«