Premišljujmo ob svetopisemskem odlomku iz Evangelija po Mateju. V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: »Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. Glejte, da ne boste zaničevali katerega teh malih; kajti povem vam, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.« Kot Jezusovi učenci pristopimo k Jezusu. Nas tudi zanima kdo je največji v nebeškem kraljestvu? Ali nas zanima kaj drugega glede nebeškega kraljestva? Potem se sredi nas pojavi otrok. Jezus se je tega spomnil. Spomnil se je, da se bomo mogoče spreobrnili ob otroku, ki se ne ubada s tem kaj bo dobil, ampak preprosto je, kdor je. Majhen, radoveden, željan ljubezni in topline. Predvsem nam želi Jezus približati pomembnost majhnosti. Majhni smo, kadar verujemo. Takrat angeli gledajo obličje Jezusovega Očeta. In kadar jih verni potrebujemo, jih pošlje. Smo kdaj pomislili na to, da nam Bog pošlje v pomoč angele, kadar nas kdo prezira ali grdo ravna z nami? Po premišljevanju se zahvalimo Očetu, ki nam pošilja svoje angele, kadarkoli jih potrebujemo. Pošilja nam angele, dotika se nas s svojo Besedo, kaže nam pot majhnosti, kot jo je kazal sv. Frančišku Asiškemu. Pripravila: s. Polonca Majcenovič Glasba: Always with me, always with you Video: Fall Foto: Girl