Danes bomo molili ob evangeljskem odlomku iz 5. poglavja iz evangelija po Marku. Ko se je Jezus v čolnu prepeljal spet na drugo stran, se je zbrala okoli njega velika množica in je ostal kraj morja. Tedaj pride eden izmed načelnikov shodnice, po imenu Jair; ko ga ugleda, mu pade k nogam in ga zelo prosi: »Moja hčerka umira; pridi in položi roko nanjo, da ozdravi in bo živela.« In Jezus je odšel z njim. Spremljalo ga je pa mnogo ljudi in so ga stiskali.Neka žena, ki je že dvanajst let imela krvotok in je veliko pretrpela od mnogih zdravnikov ter potrošila vse svoje imetje, pa ji ni nič pomagalo, ampak se ji je še poslabšalo, je slišala o Jezusu, se mu v gneči od zadaj približala in se dotaknila njegove obleke. Mislila je namreč: »Ako se dotaknem tudi le njegove obleke, bom ozdravela.« In pri priči ji je usahnil vir krvi in je začutila, da je bolezen ozdravljena. Jezus je sam pri sebi spoznal, da je šla moč iz njega, se obrnil k množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« Učenci so mu rekli: »Vidiš množico, ki te stiska od vseh strani, pa praviš: Kdo se me je dotaknil?« In oziral se je okoli sebe, da bi ugledal njo, ki je to storila. Žena, ki se je zavedala, kaj se je zgodilo, pa je preplašena in drhteč pristopila in se vrgla predenj ter mu povedala vso resnico. On ji je rekel: »Hči, ozdravila te je tvoja vera. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje bolezni.«Še je govoril, ko pridejo od načelnika shodnice in pravijo: »Tvoja hči je umrla; kaj še nadleguješ Učenika?« Ko Jezus sliši to sporočilo, reče načelniku: »Ne boj se, samo veruj!« In ni pustil nikogar, da bi šel z njim, razen Petra, Jakoba in Jakobovega brata Janeza. Pridejo do načelnikove hiše in opazi hrup in jok in žalno vpitje. Vstopi in jim pravi: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovati so se mu.On pa vse odslovi, vzame s seboj očeta in mater deklice in te, ki so bili z njim, in gre tja, kjer je deklica ležala. Prime deklico za roko in ji ukaže: »Talita kum« – kar pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« In deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Obšla jih je silna groza. Ostro jim je zabičal, naj tega nihče ne zve; in velel je, naj ji dajo jesti. V prebranem evangeliju srečamo veliko množico, ob njej pa dva posameznika: načelnik shodnice in žena, ki je trpela zaradi krvotoka. Tudi sami smo del množice. Jezus vsakega posameznika, tudi mene, vabi, da stopim iz nje. Kdorkoli že sem: pomemben kot načelnik shodnice ali pa neka žena brez posebne funkcije in imena. Ni bistveno, kdo sem, ampak da stopim iz množice in se z vero približam Jezusu kot Odrešeniku. Izberem si način, kako se bom približal Jezusu. Pri načelniku in ženi najdemo dva zelo različna načina, kar nam kaže na Jezusovo širino. Kako mu bom jaz v naslednjih dneh dal mesto v svojem življenju? Ni bistven način, bistveno je, da izstopim iz množice, izstopim iz rutine, izstopim in toka življenja, ki kar nese, da bi bil v dnevu povezan z Jezusom. Na kakšen način nama bom dovolil, da bova hodila skupaj? Kako mu bom prinašal svoje izzive, prošnje in vprašanja? Kaj predlaga Jezus? Vera. Žena se prerine v množici in se dotakne Jezusa, čeprav je s tem prekršila postavo, saj je bila zaradi krvotoka nečista. Oče je verjel Jezusu, čeprav so se drugi posmehovali. Pa moja vera? Se lahko zaradi nje prerinem naprej skozi življenje? Ali z njo delam korake v smeri Jezusovega povabila?  Gospod, hvala ti za korake in odločitve, ko me je vodila vera. Obenem te prosim, da mojo vero še pomnožiš, da bom vedno, ko bom zaslišal, kako praviš: “Rečem ti, vstani!”, vstal in stopil na pot.  Pripravila: s. Ema Alič Glasba: Impro-Fd, s. Klara Jarc Foto: Unsplash https://unsplash.com/photos/two-human-hands-painting-k39RGHmLoV8?utm_content=creditShareLink&utm_medium=referral&utm_source=unsplash