Kakšnega Boga pa ti oznanjaš? Danes se bomo z Božjo besedo iz Markovega evangelija ustavili ob farizejih in pismoukih, ki so se velikokrat strogo držali človeškega izročila, a prav na račun tega večkrat zametovali Božje zapovedi. Jezus vedno znova postavlja ogledalo njihovi trdosrčnosti in hkrati tudi vsakega od nas vabi k premisleku o tem, kaj je tisto, kar postavlja na prvo mesto - pravila ali odnos. Tisti čas so se pri Jezusu zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema. Videli so, da nekateri izmed njegovih učencev jedo kar z nečistimi, to se pravi neumitimi rokami. Farizeji namreč in sploh Judje ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok, ker se držijo izročila starih; tudi ko pridejo s trga, ne jedo, ako se ne umijejo. Še mnogo drugih stvari je, ki jih držijo po izročilu: umivanje čaš in vrčev in bakrenih kotlov. Vprašali so ga torej farizeji in pismouki: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kar z nečistimi rokami?« In rekel jim je: »Prav je prerokoval Izaija o vas hinavcih, kakor je pisano: ›To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene: toda njih češčenje je prazno, ker učijo človeške nauke in zapovedi.‹ Zametujete Božjo zapoved in se držite človeškega izročila.« Govoril jim je dalje: »Lepo zametate Božjo zapoved, da se držite svojega izročila! Mojzes je namreč rekel: ›Spoštuj očeta in mater‹ in ›Kdor kolne očeta ali mater, naj umrje‹. Vi pa pravite: ›Če kdo reče očetu ali materi: Vse, kar bi ti od mojega bilo v prid, razglašam za korban,‹ to je dar, mu poslej več ne pustite, da bi kaj storil za očeta ali mater; tako razveljavljate Božjo besedo s svojim izročilom, ki ste ga uvedli. In še mnogo podobnega temu delate.« (Mr 7,1-13) Dobro je kdaj zamenjati okolje, obiskati kraje, kjer imajo drugačne navade. Oditi nekam, kjer nisem v poziciji, ki presoja, kaj je prav in kaj se spodobi, ampak preprosto sem, kot tisti, ki opazuje in se uči novih pravil. Morda se šele v takšnih situacijah zavemo, kakšna razlike je na prvo mesto postavljati pravila ali odnose. Farizeji in pismouki so bili odlični poznavalci postave in pravil judovskega izročila, mojstri besede in vendar v odnosih tolikokrat hladni. Kako pa mi živimo Božje zapovedi? Nas ljudje prepoznavajo kot prinašalce Božje bližine ali le kot nedostopne moraliste? Oznanjevalce Boga, ki je zvest in blizu človeku ali oznanjevalce neusmiljenega Boga, ki je pozoren na vsako našo napako? Svet bolj kot kadarkoli prej potrebuje pričevalcev, katerih srca bodo blizu Gospodu. Tistih pričevalcev, ki jih ne bodo polna usta praznih besed temveč dejanj ljubezni. Ta dejanja namreč pripravljajo prostor, da se človek v svoji nebogljenosti, ranjenosti in grešnosti lahko ponovno približa Bogu, se mu zaupa in pusti, da On v njem očisti, kar je nečistega, ozdravi, kar je bolnega in dovoli, da se v tišini srca zares zgodi milost spreobrnjenja in ozdravljenja. Pripravila: s. Tina Dajčer Glasba: Molim te v življenju, s. Klara Jarc Foto: Unsplash