Premišljujmo Božjo besedo torka, 6. tedna med letom, 13. februarja 2024. Evangeljske besede iz Markovega evangelija, ob katerih bomo premišljevali, se začnejo s pozabljivostjo. Smo tudi sami kdaj pozabljivi? Kadar pozabimo kaj pomembnega, nas to vznemiri. Lahko nas jezi, žalosti, predvsem pa najverjetneje skrbi, če smo pozabili kaj pomembnega. Jezusovi učenci so se zaradi tega prepirali. Prisluhnimo odlomku. Tisti čas so učenci bili pozabili vzeti kruha in so imeli samo en hleb s seboj v čolnu. Jezus jim je naročal: »Pazite, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.« Oni pa so se med seboj prepirali, da nimajo kruha. Jezus je to vedel in jim je rekel: »Zakaj se prepirate, da nimate kruha? Kaj še zmeraj ne spoznate in ne razumete? Ali imate srce zaslepljeno? Oči imate, pa ne vidite? Ušesa imate, pa ne slišite? Ali se ne spominjate, ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?« Rečejo mu: »Dvanajst.« »In ko sem sedem hlebov med štiri tisoč, koliko polnih košar ste nabrali koščkov?« Odgovorijo mu: »Sedem.« In rekel jim je: »Kako da še ne umevate?« Vživimo se v odlomek. Kadar se lahko v opisano dogajanje tako zelo vživimo, da se počutimo kot da smo tam, bomo bolje doumeli Jezusove odnose in njega samega. Ob prepiru učencev, jim samo zastavlja vprašanja. zastavlja jih tudi nam. Prisluhnimo jim. Prisluhnimo pogovoru Jezusa in učencev. Tudi sami lahko kaj vprašamo v nekaj naslednjih trenutkih tihe molitve. Kje se nas je tokrat dotaknila Božja beseda? Katero Jezusovo vprašanje še posebej odmeva v našem srcu? Gospod Jezus Kristus,  ti si živi kruh, daj, da ne bi bilo naše srce zaslepljeno, da ne bi naše oči videle, da bi naša ušesa slišala. Pomagaj nam, da ne bi imeli farizejskega duha, pred katerim si svaril svoje učence.   Pripravila: s. Polonca Majcenovič Glasba: s. Klara Jarc, Plavanje Fotografija: Piran, s. Polonca Majcenovič