Danes bomo molili ob evangeljskem odlomku iz 6. poglavja iz evangelija po Mateju. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Pri molitvi ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani zaradi svojih mnogih besed. Ne postanite jim podobni, vaš Oče namreč ve, kaj potrebujete, preden ga prosite. Takole torej molíte: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo; temveč reši nas hudega. Če namreč odpustite ljudem njih pogreške, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ne odpustite ljudem, tudi vaš Oče vam ne bo odpustil vaših grehov.«  Jezus nas ne želi naučiti novega obrazca, kakor se lahko zazdi na prvi pogled. Želi dati vzor za vsako našo molitev, za vsako besedo, ki bo v molitvi namenjena Bogu. Poglejmo, kako nas uči. Oče. Jezus nas vabi, da se k Bogu obračamo kot k Očetu. To je temeljna identiteta Boga. Seveda je tudi stvarnik, sodnik, je vsemogočni, a za nas je predvsem Oče. Ko se obračam nanj v molitvi, naj prihajam pred Očeta.  Oče naš. Ta oče pa ni le moj oče. Je oče vseh nas. In to nas dela brate in sestre. Molitev nas nikoli ne sme in ne more voditi le k Bogu, ampak je v naravi krščanske molitve, da nas povezuje med seboj, da nas zbližuje. Zato se vedno pri vsaki molitvi moram zavedati te resnice. Oče ni le moj, je naš. Posvečeno bodi tvoje ime. Bog je svet, je vir svetosti. To svetost naj opeva naša molitev. Ne gre za to, da bi ga mi delali svetega s posvečenjem. Mi Njegovo svetost razgrinjamo, opevamo. Molimo zato, da bi se veličine Boga zavedali, da nanjo ne bi pozabili, da bi se dotikala naših src. In potem se bo sama od sebe rodila prošnja “pridi k nam tvoje kraljestvo”. Kraljestvo tvoje svetosti, miru, kraljestvo, kjer si želimo biti blizu. Kraljestvo, ki je bilo mišljeno od začetka sveta. Ob zrenju Očetove svetosti bo v meni rasla vera v Njegovo dobroto in odličnost Njegove volje in prosil bom: “Zgodi se tvoja volja.” In ne bo mi potrebno prostit več kot zgolj za vsakdanji kruh, kajti vse ostalo bom zaupal Njemu, ki je Oče, katerega volja je vsemogočna in me vodi v kraljestvo miru, ljubezni in dobrote. In me vodi v kraljestvo medsebojnega odpuščanja. Pripravila: s. Ema Alič Glasba: Kratka jasnina, s. Klara Jarc Foto: Iris Virant