Danes bomo molili ob evangeljskem odlomku iz 5. poglavja iz evangelija po Janezu. Bil je judovski praznik in Jezus se je napotil v Jeruzalem. V Jeruzalemu pa je pri Ovčjih vratih kopališče, ki se po hebrejsko imenuje Betsata in ima pet stebrenikov. V teh je ležala velika množica bolnikov: slepih, hromih, sušičnih. Bil je pa tam neki človek, ki je bil 38 let bolan. Jezus ga je videl ležečega in, ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Ali hočeš ozdraveti?« Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam nikogar, ki bi me dejal v vodo, kadar voda zaplivka; medtem ko se jaz tja pomikam, pa vstopi pred menoj kdo drug.« Jezus mu reče: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!« In takoj je mož ozdravel, vzel posteljo in hodil. Tisti dan pa je bila sobota. Judje so zato govorili ozdravljencu: »Sobota je, ne smeš postelje nositi.« On jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: »›Vzemi svojo posteljo in hodi.‹« Vprašali so ga: »Kdo je tisti, ki ti je rekel: ›Vzemi in hodi‹?« Toda ozdravljenec ni vedel, kdo je. Jezus se je bil namreč umaknil, ker je bila množica ondi. Pozneje ga je našel Jezus v templju in mu rekel: »Glej, ozdravel si, ne greši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega.« Mož je odšel in Judom povedal, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil. Zaradi tega, ker je Jezus delal taka dela v soboto, so ga Judje preganjali. V prebranem odlomku se srečamo z dvema potema ozdravljenja. V kopeli Betsata delujejo poganske sile, v katere, kakor pravijo razglasli, ne gre dvomiti. Na drugi strani pa je Jezusovo delovanje, ki deluje z avtoriteto Božjega Sina. Poglejmo razliko med njima. V kopeli Betsata so ljudje ozdravljeni le telesnih bolezni. Jezus pa vedno ozdravlja holistično, to je celega človeka, njegovo telo, dušo in duha. Ozdravljenega je povedel v svobodo, ki je pravoverni Judje niso razumeli. V soboto je nosil posteljo. Judje niso mogli razumeti, da je v tem primeru to dejanje  v resnici slavljenje Boga, ki je pravkar pokazal svojo moč.  Jezus k vsemu doda še vprašanje moževih grehov. Posvari ga, da se jih, kolikor je to mogoče, izogne, saj bi ga to moglo zapeljati v mnogo hujšo nesrečo, kot je telesna nepomičnost. Ob vsakem dotiku telesa, želi Božja moč seči do našega duha. Vsa Božja delovanja na telesu so zato, da bi nas naredil svobodne, zlasti svobodne od greha. Jezus vedno zdravi telo, dušo in duha. Zato se v tej molitvi skušajmo Gospodu izročiti celostno. Predajmo mu v skrb svoje telo, dušo in duha.  Pomislim, s čim prihajam pred Njega: je to bolezen, telesna šibkost, utrujenost? Morda čustvena nestabilnost ali otopelost? Ranjenost? Greh? Izročim mu to našo konkretno bolečino oz. šibkost. Ob tem mu z vero dovolim, da poseže v vse pore našega življenja, predvsem da ozdravi duha. To je tisti del naše biti, ki naj bi bil odprt Zanj, ki ga sprejema kot svojega sopotnika skozi življenje, ki sprejema njegovo delovanje, njegovo odpuščanje, celostno odrešenje. Obujajmo vero, da prav v tem delu moje eksistence Gospod dela največje in najdragocenejše stvari. Dobri Bog, hvala ti za vse, kar delaš v življenjih ljudi. Prosim te tudi za tiste, ki ti svojega življenja ne morejo, ne zanjo ali nočejo izročiti. Pošiljaj jim darove Svetega Duha, da se ti predajo. Vsem, ki te poznamo in vate zaupamo, pomagaj, da ti bomo vedno in predano izročali vse svoje potrebe, da boš skoznje vstopal v naša življenja, ki naj bodo v slavo Očetu in Sinu in Svetemu Duhu. Pripravila: s. Ema AličGlasba: Molim te v življenju, s. Klara Jarc Foto: s. Ema Alič