Na današnji praznik sv. Jožefa, bomo prisluhnili poročilu iz Matejevega evangelija, ki nam pomaga globje vstopiti v konkretnost odnosa med Bogom in Jožefom. Narediti korak v veri, ko ničesar ne razumeš, je dejanje zaupanja, ljubezni in predanosti. In takšno pot vere je na zelo konkreten način hodil Jezusov skrbnik sv. Jožef skozi vse svoje življenje.  Prisluhnimo Božji besedi: Jakob je imel sina Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus. Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako: Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila, preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil njen mož, Jožef, pravičen in je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti. Ko je to premišljeval, glej, se mu prikaže v spanju Gospodov angel in pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, ker bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Ko se je Jožef zbudil iz spanja, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. V času, ko toliko stavimo na svoje moči, znanje, dosežke, je težko vstopiti v delovanje Božje logike. Zavestno prisluškovati Besedi, ki lahko naše življenje obrne na glavo, je gotovo velik izziv. Kakor je izziv tudi imeti pogum, da se kaj ne bi rodilo iz naših moči, temveč iz Svetega Duha, ki veje koder hoče in kadar hoče. K temu pa ni bil poklican le sv. Jožev, temveč vsak izmed nas.  Potrebno je izpuščanje in potrebna je vera. Izpuščanje naših pričakovanj,  predstav, kdaj in na kakšen način naj bi se nekaj zgodilo. In vera, da more Gospod v naših omejenih danostih, naši majhnosti, narediti nekaj novega, nekaj lepega in morda našim očem še nepredstavljivega. Ne bojmo se prositi za dar vere in za pogum v ljubezni, da bi kakor sv. Jožef sledili temu, k čemur nas kliče Gospod.   Pripravila: s. Tina Dajčer Glasba: Kratka jasnina, s. Klara Jarc Foto: s. Ema Alič, podoba sv. Jožefa iz cerkve v Štanjelu