Danes bomo molili ob evangeljskem odlomku iz 20. poglavja iz evangelija po Janezu. Tisti čas je Marija Magdalena stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila v grob in je videla dva angela v belih oblačilih, ki sta sedela eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. Rečeta ji: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.« Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in mu hebrejsko reče: »Rabbuni!« (kar pomeni: Učenik). Jezus ji reče: »Ne dotikaj se me več, še nisem šel k Očetu. Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ›Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem naznanila: »Videla sem Gospoda in on mi je to rekel.« Draga Marija, kako velika je tvoja žalost! Tvojih oči niso zastrle le solze. Pogled ti zamegljuje obup, ker si izgubila Njega, ki ti je dal nov pogled na svoje življenje. Dal mu je smisel in smer, ki je polna upanja vodila naprej. Zdaj si izgubila Njega in izgubila si smer za nov korak. Hvala, draga Marija Magdalena, ker nas spominjaš, da je vsaka naša žalost v svoji globini strah, da bi izgubili Kristusa, da bi živeli brez Njega.  Kristus, pošlji nam Svetega Duha, da bi te ugledali, da bi doumeli, da te ni mogoče izgubili. Od tebe nas nič več ne more ločiti. Ne življenje, ne smrt, ne sedanjost, ne prihodnost, niti greh ne, saj si ga premagal. Ni potrebno, da se te bolestno oklepamo, saj prebivamo v Tvojem prebodenem srcu.  Pripravila: s. Ema Alič Glasba: Odsev na gladini, s. Klara Jarc Foto: Unsplash