Duh Svetega pisma poživlja (sv. Frančišek Asiški, Opomini, 7) Premišljujmo Božjo besedo torka, šestindvajsetega tedna med letom, 1. oktobra 2024 O Vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi. Amen. Svetega Duha prosimo, da moli v nas. Pozorno prisluhnimo odlomku iz Evangelija po Luku. Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil Jezus vzet v nebo, se je tudi sam namenil iti v Jeruzalem. Poslal je pred seboj glasnike; ti so šli in stopili v samarijsko vas, da bi mu pripravili prenočišče. Pa ga niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pride ogenj z neba in jih pokonča?« Toda obrnil se je in ju posvaril. In odšli so v drugo vas. Jezus gre v Jeruzalem. Potrebuje prenočišče. Zavrnjen je. Zgodba se ponavlja. Prenočišča ne najde še kot otrok v maminem telesu, in zdaj ne najde prenočišča pred velikimi dogodki svojega življenja in življenja nas vseh. Jezusove potrebe še zdaleč niso zmeraj izpolnjene, pa vendar postanejo te neuresničene želje in potrebe povsem razumljive, ker gre za Božje delo. Ali mogoče Jezus prav zaradi tega svojega uvida ne dovoli kakršnegakoli ognja z neba? On gre naprej, in učenci z njim. Kako je z našimi neuresničenimi potrebami? Kako se mi odzivamo, kadar kdo kaj potrebuje od nas? Koliko si upamo prositi Boga naj nam pomaga pogledati na naša razočaranja z Njegovim pogledom, ki je širši in globlji? Glasba: Plavanje, Klara Jarc Foto