Do not go gentle into that good night. Rage, rage against the dying of the light! Dylan Thomas: Do Not Got Gentle Into That Good Night Ko je direktorica TVS dobila besedo, je veliko govorila o športu. Nato je omenila redno tedensko bogoslužje in potem program za otroke in mladino. Nakar je besedo dobil naslednji govorec. Gledalke in gledalci so lahko pomirjeni. Dobili bodo svoj Tour de France, svoje evropsko nogometno prvenstvo in olimpijske igre, vse v neokrnjeni obliki, z veliko spremljevalnega programa. Vodstvo in Svet RTVSLO sta lahko pomirjena. Dobila bosta svoje oglase. Pomirjeni so lahko kristjani in kristjanke – tedenski stik z bogom na nacionalki bo. In tudi starši so lahko pomirjeni. Kar se da malo bo posegano v otroški program. Hej, a veste tistega? Kaj imajo skupnega navijači, verujoči in starši malih otrok? Vsi imajo radi Ksenijo Horvat. Pa v seštevku jih je zadosti za kupit si mir. Novinarska konferenca po potrditvi PPN 21. 12. je trajala 25 minut. Nova direktorica TVS je besedo kultura prvič omenila na 16 minuti 44, in sicer kot odgovor na eksplicitno novinarsko vprašanje. Izjavila je, da »kultura mora cveteti«. S tem se nedvomno vsi strinjamo. Problem nastane okrog načinov tega cvetenja. "Tista mala rubrika«, je dejala direktorica televizije. Tista mala rubrika po koncu Dnevnika, v kateri da se ji je kultura vedno zdela »zamejena, zagrajena, kot v neki mali ograjici." Tista. Mala. Rubrika. Ksenija Horvat bo kulturo osvobodila. In sicer na dva načina: razsula jo bo po Dnevniku in Slovenski kroniki, po letih bojev zainteresirane javnosti za mesto »tiste male rubrike« v terminu med sedmo in osmo zvečer pa bo slednjo vrnila v nočni termin po Odmevih. Prednost take ureditve bo po besedah nove direktorice TVS v tem, »da bo v Kulturi lahko že večerno dogajanje. Torej vse tisto, kar doslej ni moglo biti, ker je bila Kultura prezgodaj na sporedu.« To je citat. Kultura. Prezgodaj. Na sporedu. »Prezgodaj« – to je takrat, ko televizijo še kdo gleda. Osvoboditev predvideva, da bo poslej na sporedu »dovolj pozno« – ko je ne gleda nihče več. Gospa seveda ve, da kultura po svojem notranjem ustroju razen izjemoma ni »njuz«, kot se v žargonu imenuje dnevno-informativni program, pozna pa tudi zakon o RTVSLO in ji je posledično jasno, da spada poročanje o redkih kulturnih dogodkih nacionalnega pomena, ki to vsebinsko vendarle so, itak med njena temeljna poslanstva. Zavržna perverzija njenega ekspliciranja se izkaže v obratu, ko skuša s tem, kar je dolžnost, utemeljevati izgon še zadnje kulturne oddaje iz osrednjega programskega pasu. Namesto, da bi jo podaljšali, modernizirali, jo uvrstili pred Dnevnik, namesto, da bi kulturno-umetniški program končno dobil ustrezno pozornost, kadrovske okrepitve, sodobnejše koncepte oddaj, vsaj eno enourno polemično oddajo ob osmih zvečer po vzoru drugih javnih televizij, regresiramo to ubogo mozaičnico v insomnične termine, kjer jo bo povprečno volilno telo še toliko lažje ignoriralo. Pohle(v/p)no sledenje izključno logiki oglasnega profita, tipično za amaterje, ki se svojih stolčkov bolestno oklepajo že, preden so jih dobro zasedli, pa še enkrat več kaže porazno nerazumevanje smisla in pomena umetnosti in kulture za družbo, in sicer natančno v tem konkretnem zgodovinskem trenutku. In vsi izgubljamo. Kar pa se tiče one druge genialne ideje o kulturi v Slovenski kroniki: gospa je pozabila preveriti, ali ima za to na razpolago dovolj sil in njih okrepitev; prav pred kratkim, recimo, se je Svet RTVSLO spraševal o nujnosti obstoja svojih regionalnih centrov. Kdo bo poročal s premiere v Novem mestu, koncerta v Mariboru, otvoritve razstave v Kopru in literarnega večera na Jesenicah? Trojanskega konja direktorice TVS na novinarski konferenci po sprejetju PPN se da nadvse točno opisati z eno besedo, katere kontekst bi moral biti večini teh, ki so sedeli za tisto mizo, otipljivo jasen, saj so sodelovali pri njegovem vz