Kje so tisti časi, ko smo s seboj na izlet vzeli zemljevid, na njem iskali pravo pot in ob tem tudi mislili, kar nam ob današnjih aplikacijah ni treba. Slovenija ima krasne kartografske izdelke, ki so ostali v preteklosti prezrti, zato so se v Narodni in univerzitetni knjižnici odločili, da jih nekaj postavijo na razstavo in tako širši javnosti prikažejo zanimivosti in pomen zemljevidov. Razstava z naslovom Kartografski zakladi slovenskega ozemlja je plod sodelovanja NUK-a in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja. V Narodni in univerzitetni knjižnici so na ogled kartografski zakladi slovenskega ozemlja Kje so tisti časi, ko smo s seboj na izlet vzeli zemljevid, na njem iskali pravo pot in ob tem tudi mislili, kar nam ob današnjih aplikacijah ni treba. Slovenija ima krasne kartografske izdelke, ki so ostali v preteklosti prezrti, zato so se v Narodni in univerzitetni knjižnici odločili, da jih nekaj postavijo na razstavo in tako širši javnosti prikažejo zanimivosti in pomen zemljevidov. Razstava z naslovom Kartografski zakladi slovenskega ozemlja je plod sodelovanja NUK-a in  Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja. Kronološko so predstavljeni pomembnejši zgodovinski zemljevidi slovenskega ozemlja od prvih znanih prikazov v 16. stoletju do Zemljevida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1853. Willem Janszoon Blaeu: Kras, Kranjska, Istra in Slovenska marka, 1635 Georg Matthäus Vischer: Novi geografski opis nadvse rodovitne vojvodine Štajerske, 1678 Janez Vajkard Valvasor: Kranjska, Kras, Istra in Slovenska marka, 1689 Johann Baptist Homann: Zemljevid vojvodine Kranjske, Slovenske marke in Istre, 1714–1724 Janez Dizma Florjančič pl. Grienfeld: Horografski zemljevid vojvodine Kranjske, 1744 Baltazar Hacquet: Litološko-hidrografski zemljevid slovanskih narodov, 1782 Peter Kozler: Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin, 1853