V tokratni katehezi smo z g. mons. Mirom Šlibarjem poglobili misel o skupni poti oz. sinodalnosti, ki jo vsak na svoj način uresničujejo bolniki, njihovi svojci, zdravstveno osebje in bolnišnični duhovniki. Naša glavna gosta sta bila učenca iz Emavsa ter simbol lomljenja kruha. 

Pred četrto postno nedeljo nas je lurški kaplan mons. Miro Šlibar nagovoril s katehezo o odpuščanju. Marsikdo reče: Rad bi odpustil, pa ne morem. Rad bi pozabil, pa ne morem. A z božjo milostjo je mogoče vse, saj samo močni lahko odpuščajo. 

V Radijski katehezi smo poslušali povzetek patrističnega popoldneva na Teološki fakulteti. Sodelovali so: brat Jan Dominik Bogataj, Martina Ješovnik, dr. Miran Špelič in Gorazd Kocijančič.

Ko je tema največja, potrebujemo vsaj drobno lučko, da nam v srcu zasije upanje.Brez kreposti upanja človek ne more živeti, zato je pomembno, da jo znamo ohranjati in krepiti,saj je nepogrešljiva sopotnica. O njej smo govorili v tokratni katehezi za bolnike, ki jo pripravljalurški kaplan in bolniški duhovnik g. Miro Šlibar.

Kateheza, namenjena bolnim in ostarelim. Naš sogovornik je bil mons. Miro Šlibar. Razmišljal je o moči besede, saj obhajamo nedeljo božje besede in začenja se Svetopisemski maraton.

Naš gost je bil msgr. Slavko Rebec. Središče pogovora pa je bil Božič - praznik rodovitnosti, izmenjave Božjega in človeškega.

Decembrska Kateheza za bolnike je bila posvečena demenci, predvsem ob navdihu knjige Camerona J. Campa: Neznanec v ogledalu. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar, voditelj za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci in lurški kaplan.

V oddaji je sodeloval frančiškan br. Miran Špelič. Odpravili smo se v zgodnja stoletja naše vere in med drugim pogledali nekaj nagrobnih napisov iz časa papeža Damaza I. (366-384).

V oddaji je sodeloval frančiškan br. Miran Špelič. Odpravili smo se v zgodnja stoletja naše vere in med drugim pogledali nekaj nagrobnih napisov iz časa papeža Damaza I. (366-384).

Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.

Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.

V novembrski Katehezi za bolnike smo se posvetili samomoru. V Sloveniji na tem področju namreč beležimo res žalostno statistiko. Msgr. Miro Šlibar je v katehezi opogumljal in spodbujal, da sprejmemo življenje kot Božji dar.

Vsi ste torej sopotniki, nositelji Boga, nositelji templja, nositelji Kristusa, nostielji svetega, v vsem okrašeni z zapovedmi Jezusa Kristusa.Tako beremo v pismu Efežanom, v katehezi nam je brat Jan Dominik Bogataj govoril o našem skupnem romanju k istemu cilju.

Vsi ljudje smo različni in prav takšni so duhovni darovi, a ta neenakost je lahko v polnosti povezana samo v Kristusu. Smo njegovo telo, zato ima vsak njegov del pomembno mesto. Vezivo te enosti je ljubezen. Kaj je ljubezen, se sprašuje marsikdo. Apostol pove, kaj ljubezen je, pa tudi, kaj ni ...

Je spolna morala Cerkve preživeta, ali v sebi skriva potencial, ki ščiti dostojanstvo vsakega človeka, tudi tistega, ki se rodi iz tega odnosa? Nadškof dr. Marjan Turnšek je iskreno spregovoril o tem, da sta evangelij in odrešenje namenjena prav vsem ljudem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, pa tudi da smo kot Cerkev, njeni predstavniki ali pastoralni delavci v prvi vrsti povabljeni k poslušanju. Po drugi strani smo dolžni vse svoje moči usmerjati v delovanje osnovne celice, iz katere...

Tokrat smo se ustavili pri letu 1968, ko se je začela t. i. mehka kulturna revolucija. Kdo zaradi nje kljub njenemu prijaznemu imenu plačuje krvavi davek, na koga in na kaj vse je usodno vplivala in kaj stoji nasproti izročilu in učenju Cerkve, boste slišali v tokratni katehezi, kot tudi o odgovornosti Cerkve same za stanje, v katerem se je znašla.

Tokratna Kateheza za bolnike je bila misijonsko obarvana. V oddaji smo - poleg msgr. Mira Šlibarja - gostili tudi misijonarke Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini: s. Barbaro Peterlin, s. Jožico Strle in s. Marto Meško.

Razlaga te vrstice očenaša skozi oči Tertulijana, Ciprijana in Avguština.

V tokratni oddaji smo nadaljevali z 11. poglavjem pisma Korinčanom, ki je učbenik o Cerkvi. To poglavje s sporočilom o evharistiji predstavlja življenjski motor te Cerkve. Z nami je bil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.

Vsako četrto soboto v mesecu pripravimo v sodelovanju s Katehetskim uradom. Tokrat smo se bomo ustavili pri župnijah. Velikokrat poslušamo, kaj vse lepega in spodbudnega se dogaja v njih. Včasih potožimo, da je kakšna župnija bolj mrtva. Ni nam tuje niti to, da te ustanove primerjamo med seboj in smo pri tem tekmovalno razpoloženi. Z gostom, generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem, smo spoznavali, kaj bolj natančno pomeni, ko rečemo »župnija«.

V tokratni Katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar spregovoril o pomenu sv. obhajila. Z nami je delil misli svetnikov o sv. obhajilu, obenem pa tudi odgovore na vprašanja, kdo je lahko izredni delivec obhajila, kdaj lahko pristopimo k obhajilu in kdaj ne, pa tudi, kaj je duhovno obhajilo.

V radijski katehezi smo naprej spoznavali življenje prvih kristjanov v Korintu v času apostola Pavla. Ta jim v pismih pojasnjuje nove razsežnosti vere, ki jih v judovsko in grško okolje prinaša Kristus. Tokrat smo se dotaknili dostojnega obhajanja Gospodove večerje, zlorab, ki se pri tem pojavljajo, ter izgleda moških in žensk pri bogoslužju. Apostol narodov zapiše tudi, da hoče, da Korinčani vedo, da je glava vsakega moža Kristus, glava žene mož, glava Kristusa pa Bog. Prisluhnili ste...

Govoriti o Mariji in drugih svetnikih brez vere v vstajenje bi bil popoln nesmisel. Marija ima številna imena, je kraljica, mati, devica, pa vendar je in ostaja »samo« priprošnjica. Imenuje se tudi Stolp Davidov, Stolp slonokoščeni, Hiša zlata. Kaj nam pomenijo ti nazivi? Odgovore smo iskali z redovnico s. Magdo Burger.