Potem ko so konec novembra odprli novo kmetijsko trgovino v Globokem so pred KZ Brežice že novi cilji, s katerih uresničitvijo želijo svojim članom in tudi ostalim tamkajšnjim kmetom omogočiti razmah pridelave ekoloških in tudi drugih žit, pravi predsednik KZ Brežice Anton Žnideršič.

»Zadružništvo za nemoten razvoj potrebuje avtonomijo. Ravno v tem je prednost zadružne forme, da omogoča iznajdljivost, danes temu rečemo kreativnost posameznikov in skupin znotraj osnovnega zadružnega modela. Le dopuščena avtonomija omogoča dolgoročno optimalne rezultate za posameznika in skupnost. Zgodovinski čas ni bil vedno naklonjen tej osnovni zahtevi. Le pomislimo na čas po drugi svetovni vojni, na čas socialističnega zadružništva. Na čas, ko so bili kar nekaj časa v ospredju ideološki...

»Knjiga, ki je pred vami, zato ni samo zapis časa. Je tudi zgodba o ljudeh, ki se niso prepuščali toku zgodovine, temveč so soustvarjali sedanjost in si prizadevali za napredek. Osvetli delo bratov Mihaela in dr. Josipa Vošnjaka, ki sta postavila temelje kreditnemu zadružništvu, ter dr. Janeza Evangelista Kreka – arhitekta zadružnega razmaha na prelomu 20. stoletja. V zgodovinsko ozadje umesti tudi delo številnih posameznikov, ki so, ste v drugi polovici 20. stoletja znova postavljali temelje...

»Janez Evangelist Krek je kot duhovnik aktivno stopil na pot organiziranja zadružništva. Verjel je v moč združevanja in povezovanja, zato se je aktivno vključil v zadružno gibanje. Z njegovo vnemo so nastajale zadruge po vsej Sloveniji, ki so povezovale skupnosti in sistematično izboljševale življenjske pogoje kmetov ter delavcev. Katoliška vera od vsega začetka uči, da so dobrine na svetu namenjene vsem. Vsak ima do njih pravico. Dobiti jih mora vsaj toliko, kot jih potrebuje za...

Z monografijo Zgodovina zadružništva v Sloveniji (1856 −1992) zaokrožujemo praznovanje 150 letnice zadružništva na Slovenskem, pravi predsednik ZZS Borut Florjančič: "Knjiga je prvi celosten prikaz zgodovine zadružništva na Slovenskem v obdobju 1856 −1992. Osvetli delo vizionarjev, kot sta bila brata Mihael in dr. Josip Vošnjak, ki sta postavila temelje kreditnemu zadružništvu, ter dr. Janez Evangelist Krek – arhitekt zadružnega razmaha na prelomu 20. stoletja. V zgodovinsko ozadje umesti...

V vinskih kleteh je čutiti umirjenost, pa tudi preudarne korake prekaljenih vinarjev, ki mlada vina peljejo po poti zorenja. Direktor Kleti Brda, Silvan Peršolja, je o tem, pa pogledu na letošnjo pridelovalnoo sezono in izzive, ki zadružnike čakajo v prihodnosti, spregovorril za decembrsko oddajo Zadužno iz Slovenije.

Kmetijske organizacije, predstavnice čebelarjev, kmetov in njihovih zadrug, smo danes predsednici Republike Slovenije Nataši Pirc Musar in predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Robertu Golobu podale pisno pobudo, da se v obratih javne prehrane, v katerih se prehranjujejo ranljive skupine prebivalcev (otroci in mladostniki, bolniki, starejši) zakonodajno uredi: spremljanje sledljivosti porekla kmetijskih pridelkov in živil, ki se uporabljajo pri pripravi obrokov ter pregledno podajanje te...

»Tradicionalni slovenski zajtrk in Dan slovenske hrane sta v več kot desetletju obeleževanja presegla pričakovanja sodelujočih. Z željo spodbuditi odgovorno prehransko verigo od njive do krožnika smo stanovske organizacije kmetov, zadrug in čebelarjev pred letom dni na Vlado Republike Slovenije naslovile pobudo, da dan slovenske hrane preraste v Teden slovenske hrane. Potekal bi vsak tretji teden v novembru, z vrhuncem v petek, ko bi utečeno obeleževali Tradicionalni slovenski zajtrk,«...

Tako kot vsako jesen so regijski posveti namenjeni predvsem predstavitvi novih vsebin ter hkrati izpostavitvi pobud in regijskih tem, s katerimi se spoprijemajo zadružniki v posameznih regijah naše države, pravi predsednik ZZS Borut Florjančič.

Direktorica Kmetijske zadruge Dobrova Dolomiti Breda Gerjol je predstavila zadružni utrip in vzpostavitev sobotne tržnice. Pred bližajočo se 30-letnico zadruge medse vabijo nove člane in posodabljajo zadružne trgovine...

"Dosežen je pomemben korak za vzpostavitev enotnega državnega informacijskega sistema za spremljanje t. i. masnih bilanc čez vso verigo oskrbe z mesom. Enoten informacijski sistem bo omogočal v realnem času ugotavljati standardizirane odmike od količinskega toka vrst mesa po poreklu ali izvoru oz. državi rojstva, reje, zakola, razseka. S tem se vzpostavlja tudi podlage in način pristopa za vzpostavitev masnih bilanc v ostalih sektorjih," je prepričan predsednik ZZS Borut Florjančič.

Letos mineva 74 let od nastanka in delovanja Kmetijske zadruge Radgona, ki danes povezuje 228 članov, zaposluje 55 oseb in letno ustvari preko 26 milijonov evrov prometa. To jesen se veselijo nove sušilnice, v kateri že sušijo bučno seme, sojo, ajdo in proso.

Še skok na Bizeljsko. Trgatev v tamkajšnji vinorodni deželi je končana in v kleteh so vinogradniki priča kar burnemu dogajanju. Predsednik Vinogradniško vinarske zadruge Bizeljsko Brežice, g. Janez Šekoranja, pa opozarja, da je letos neurje s točo pustilo hude posledice. Prepričan je, da bi država morala pomagati vsaj s spodbudami za zasaditev poškodovanih vinogradov na novo.

"Namen projekta je vzpostaviti organiziran sistem solidarnostne pomoči med kmetijami in njihovimi zadrugami, ne samo zaradi katarstofalnih ujm v letu 2023, temveč tudi tam, kjer se bo v prihodnje potreba pokazala zaradi morebitnih novih nepredvidenih dogodkov," pravi Borut Florjančič in pri tem opozarja, da se bo že v prihodnjih mesecih pokazalo, da bo za mnoge v poplavah prizadete kmetije nujna dolgoročnejša pomoč.

Priznanje za trajen doprinos k razvoju zadružništva na lokalni in državni ravni je letos prejel tudi Aleš Dolenc, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge M Sora. Gre za zadrugo, ki ima v lasti podjetje M Sora Žiri, ki je doma in v tujini poznano po odličnih lesenih oknih.

V tem času so poleg tiste osnovne, sodelovanja s kmeti zadružniki in tudi drugimi razvili številne dejavnosti, med katerimi posebej izstopa ponudba slovenskega mesa in odličnih mesnin. Ob letošnjem jubileju so prejeli tudi posebno priznanje ZZS. Utrip zadruge je predstavil direktor g. Jože Žabkar.

Na letošnji Agri so posebno priznanje ob 30 letnici delovanja podelili tudi Kmetijski zadrugi perutninarjev Pivka. Ta trenutno povezuje 51 rejcev perutnine, več o utripu zadruge pa direktorica ga. Veronika Rutar.

Prehojena, enajst desetletij dolga pot je zanimiva, na njej je bilo veliko povezovanja, današnji utrip zadruge pa nam je predstavil direktor g. Jošt Perovšek.

Zadružna zveza Slovenije se bo tudi letos, skupaj z zadrugami članicami, predstavila na lastnem razstavnem prostoru. Kot vsako leto pa bo na sejmu potekal tudi Dan zadružnikov in letos v sredo 30. avgusta.

Skoraj ne mine dan, ko se pri nas ne bi zgodil napad zveri na domače rejne živali. Huda je tudi problematika objedenosti in škod, ki ji botrujejo za okolje prevelike in nevzdržne populacije rastlinojedih lovnih živali. Na ZZS podpirajo kmete v zahtevi, da se tako populacije zveri kot tudi rastlinojede divjadi zmanjša na za okolje vzdržno raven. S predsednikom Borutom Florjančičem pa smos e pogovarjali tudi o pogledu na letošnjo žetev in o drugih aktualnih temah.

Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica, spada med mlajše slovenske zadruge, saj bodo čez dobro leto namreč obeležili 45 let delovanja. O utripu zadruge smo se pogovarjali z direktorico Karmen Sadek Pučnik...

Zadružna zveza Slovenije je pri Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti naročila pravno mnenje, ki jasno kaže, da Zakon o ohranjanju narave in predlog Uredbe Programa Upravljanja Natura 2000 območij nista skladna z ustavo. Ta dejstva so bila včeraj javnosti in kmetom z Barja predstavljena na Igu.

Zadnje mesece se tudi vinogradniki na Krasu ukvarjajo z grožnjo Nature 2000, kjer naj ne bi bila več dovoljena uporaba nobenih pripravkov za varstvo rastlin, tudi tistih ne, ki so sicer namenjeni za ekološko pridelavo. Kako huda grožnja je to za pridelavo grozdja na Krasu in kaj to pomeni za teran, smos e pogovarjali z Marjanom Colja, direktorjem Zadružne kleti Vinakras Sežana.

Gre za čisti paradoks. Živimo v demokratični družbi, a uvedemo obvezni režim natura 2000. Neke intersne skupine so se odločile, da bodo naredile "naravni rezervat" na račun kmeta, ki je ohranjal to okolje, skrbel za biodiverziteto, investiral in kmetoval ter s tem preživljal družino. In zdaj so mu rekli: "Od letos naprej ne boš več kmetoval, glej znajdi se kakor hočeš, če boš priden in boš kosil po 1. avgustu, boš dobil neke drobiže." Tako ne gre...

Konec marca je zadruga Kooperativa Kristal iz Ormoža prejela nagrado natečaja Agrobiznis za najboljši primer povezovanja in sodelovanja med kmeti. Temelj povezovanja je ponovna obuditev pridelave sladkorne pese, ki je veljala za kraljico poljščin. Več o ciljih, pa tudi trenutnem utripu, smo se pogovarjali s predsednikom te zadruge g. Miroslavom Kosijem.