Aktualna, septembrska številka mesečnika Ognjišča, je jubilejna, že 700.! Z blagoslovitvijo kipa ustanovitelju Ognjišča msgr. Francu Boletu 25. avgusta 2024 v rodni župniji Knežak se je začelo zunanje praznovanje ob 60-letnici revije Ognjišče. Natančneje o prireditvah, pobudah, srečanjih in romanjih boste slišali v prihodnje. Že sedaj pa vabljeni, da načrtujete del svojega časa za skupno praznovanje. Več nam je povedal urednik pri Ognjišču Matej Erjavec. 

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

V ospredju pogovora so bili na·rti za spremenjen na·in odlo·anja na ravni Evropske unije, pomen kmetijstva za samooskrbo, soo·enje z migracijami v lu·i nedelujo·ega schengna, vloga mladih v Evropski uniji ter pomen programa Erasmus+, ki je eden uspe·nej·ih projektov povezave. 

To je nek testni in brez pomenski opis. Čžš

To je nek brezvezen opis.

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Jezus nas v današnjem evangeliju opominja, kako pomembno je gledati in tudi videti dobre stvari. Svetlobo. Odtise Božjega in Boga samega v našem življenju. Ni samoumevno, da jih vidimo. Včasih jih niti nočemo videti. Vendar so. In ne zato, da bi nanje pozabili, temveč, da bi jih dali za svetilnik dneva. Pomembno je spominjanje, velikih del, ki jih je Gospod že storil za nas v našem življenju.

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Dan samostojnosti in enotnosti je lahko priložnost, da razmislimo tudi o odnosu med Cerkvijo in državo, o tem, kako bi se morali dopolnjevati. Ker pa na praznik goduje sv. Štefan, prvi mučenec, pomislimo tudi na sovražni govor in nestrpnost do Cerkve in vernikov. O vsem tem smo se pogovarjali z nekdanjim vojaškim vikarjem, župnikom v Poljanah nad Škofjo Loko, Jožetom Plutom.

Molitev svete noči Z nami je bil – seveda s pomočjo zapisane besede – tudi blaženi Alojzij Grozde, ki je pred osemdesetimi leti preživljal zadnji sveti večer. Slišali smo Molitev svete noči, ki je bila objavljena prav na božični dan 25. decembra leta 1941 in pa tudi zadnjo Grozdetovo pesem, njegov labodji spev. 

V programu svetega večera smo potovali tudi v kraje Jezusovega rojstva. Komisar za Sveto deželo pater Peter Lavrih nas je z besedami vodil v Nazaret, Betlehem in na betlehemske poljane. Vprašali smo ga tudi, kakšna je bila pot, ki sta jo iz enega v drugo mesto morala zaradi popisa prehoditi Marija in Jožef.  

V programu svetega večera smo pripravili tudi posebno božično zgodbo v nadaljevanjih Kristus se je rodil v Trstu. Alojz Rebula je črtico, ki je izšla v Koledarju Mohorjeve družbe leta 1957, označil s podnaslovom Sodobna legenda. Pobudo zanjo je dalo določeno zunanje vzdušje, recimo lažnivost določenega krščanstva na tržaških tleh…

V Ukrajini ljudje še vedno pogosto nimajo elektrike, ogrevanja, interneta vode in najosnovnejšega za preživetje. Po besedah sodelavke Karitas Mire Milavec pa je za mnoge ljudje najhujše to, da niso svobodni.

Nagradna naročniška akcija revije Ognjišče je prišla do sklepa. Nagrade so podeljene! Prvo nagrado, kolo Pony, je prejela Ana Smolej Arnuš iz Kamnika, ki je Ognjišče za eno leto naročila svojemu bratu. Razmišlja, da bi ga še komu. 

Večer sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, iz studia pa sta se z mladimi prostovoljci Karitas in slovenskimi skavti družila voditelja Klara Eva Kukovičič in Bernard Šutič. Z glasbenimi točkami so nastopili skupina Diamanti, Kvatropirci, Modrijani, Prifarski muzikanti, Žan Serčič, Eva Boto, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Neža in Damjan Pančur, Matej Šoklič, Andraž Hribar, Alya in Zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Kijev. Mrzlo sobotno jutro s temperaturami okrog ledišča je prineslo nov sneg. Vremenoslovci za prihodnje dni napovedujejo novo sneženje in spuščanje temperatur. Polovica ukrajinskega električnega omrežja in elektrarn je poškodovana, uničena, iz vse države poročajo o težavah pri preskrbi z vodo in elektriko. Prek WhatsApp pokličem Miro. »Kako si?« jo vprašam. »Živa sem!« se sliši z druge strani.

»Tukaj Golob govori s stališča, s katerega predsednik vlade absolutno ne bi smel govoriti in tudi noben predsednik vlade ni dosedaj govoril s tega stališča. To je stališče absolutne nadutosti. Tu gre on »ad personam« nad človeka, in to je tipičen primer sovražnega govora.«

Kaj praznujemo na vse svete, zakaj so svetniki pomembni za Cerkev, kako je pri Slovencih prisotna zavest svetništva in kdo so naši svetniški kandidati? O tem smo se pogovarjali s p. Metodom Benedikom.