Iz govora sv. Avguština, škofa, O pastirjih (46. govor, 24-25.27) Na dobrem pašniku bom pasel svoje ovce   Pripeljem jih izmed ljudstev in zberem iz dežel ter privedem v njihovo deželo. Pasel jih bom po Izraelovih gorah. Izraelove gore pomenijo pisatelje Svetega pisma. Tukaj se pasite, če se hočete varno pasti. Karkoli iz tega vira slišite, z veseljem sprejmite; karkoli pride od drugod, pa zavrnite. Da ne boste zašle v megli, poslušajte pastirjev glas. Zbirajte se na gorah Svetega pisma. Tam boste našle srčno veselje, tam ni nič strupenega, nič tujega, sama najboljša paša. Samo pridite, ve, zdrave ovce, pridite in se pasite po Izraelovih gorah. Ob potokih in po vseh naseljih v deželi. Z gora, ki smo jih omenili, so namreč pritekli potoki evangeljskega oznanjevanja, kajti po vsej zemlji se razlega njihov glas in vsa dežela je eno samo veselo in rodovitno bivališče za ovce. Na dobri paši jih bom pasel, na gorskih višinah Izraelovih. Tam bodo imele svoje staje, kjer bodo počivale in bodo lahko rekle: »Tu je prijetno.« Lahko bodo priznale: »Tako je. Jasno, ne motimo se!« Pri Bogu bodo počivale, kakor v svojih stajah. Spale bodo, to je, počivale bodo v prijetnem razkošju. Imele bodo obilno pašo na Izraelovih gorah. Izraelove gore sem že omenil, te dobre gore, h katerim dvigamo oči, da bi nam od tam prišla pomoč. Ali naša pomoč prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo. Vendar da bi se naše upanje ne ustavljalo pri dobrih gorah zaradi njegove besede: Moje ovce bom pasel na Izraelovih gorah, takoj dodaja: Jaz sam bom pasel svoje ovce. Dvigni svoje oči proti goram, odkoder pričakuješ pomoč, a ne pozabi njega, ki pravi: Jaz bom pasel! Zakaj pomoč ti prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo. In takole zaključuje: Pasel jih bom po pameti, kakor je prav. Glej, tako samo on pase, po pameti, kakor je prav. Kajti kateri človek je zmožen soditi drugega človeka? Na svetu je nič koliko drznih sodb. Ta, nad katerim smo obupali, se nenadoma spreobrne in zraste v pravega svetnika. Oni drugi, ki smo ga zelo cenili, pa naenkrat odpove in se prelevi v najhujšega grešnika. Ne naš strah ne naša ljubezen nista trdna. Kaj je danes ta človek, to ve komaj on sam. Pa še on samo za danes, za jutri pa že ne. Potemtakem samo Bog pase po pameti, kakor je prav, ko daje vsakemu, kar mu gre, daje temu eno, drugemu drugo, slehernemu njegov dolžni delež, pa naj bo kakršenkoli. Bog namreč ve, kaj dela. Po pameti in kakor je prav, pase tiste, ki jih je odkupil, ko se je podvrgel sodbi. On torej pase po pameti in kakor je prav.