Rusijo so po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 vodili samo trije predsedniki: Boris Jelcin, Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin, ki je v začetku maja prisegel za peti mandat. Na osmih volitvah v samostojni Rusiji, na katerih ni imel verodostojnih tekmecev, je zanj glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. Rekordna je bila tudi volilna udeležba, ki je presegla 77 odstotkov. Prvi mož Kremlja bi se sicer letos poslovil s položaja, a ker so Rusi na referendumu pred štirimi leti podprli ustavne...

Novembra lani je prepričljiva zmaga nizozemskega skrajnega desničarja Geerta Wildersa osupnila Evropo. Njegova Stranka za svobodo je dobila 37 poslanskih mest, 12 več kot drugouvrščena levosredinska koalicija. O sestavi vladne koalicije se je za strogo zaprtimi vrati pogajala s še tremi strankami z desne sredine, ki bodo zdaj sestavile novo nizozemsko vlado; prvo po trinajstih letih, ki je ne bo vodil dolgoletni premier Mark Rutte. Wilders še naprej uživa visoko podporo med volivci, njegovi...

Vojna v Gazi je v obliki študentskih protestov in upora v delu Demokratske stranke nenadoma, v volilnem letu, vstopila v ameriško politiko. Napadajo študente, ki mirno protestirajo, lovijo jih, na koncu pa pretepajo s palicami, je slišati iz protestniškega gibanja, politologinja Danielle Pletka pa v vsem tem vidi znamenje, da administracijo vodi 81-letnik iz stare demokratske šole, kateri ne pripada nihče več od tistih, ki delajo zanj. O spreminjanju ZDA z Andrejem Stoparjem.

Slovenija 1. maja zaznamuje 20-to obletnico vstopa v Evropsko unijo. Tedaj se je povezava razširila na deset vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije so se ji pridružile še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Litva in Latvija. Največja širitev Evropske unije v njeni zgodovini je prinesla predvsem gospodarske koristi za obe strani, nove in stare države članice, izkazalo pa se je tudi, da razširjena povezava v krizah ne deluje najbolje. Glede politične moči...

Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. V povezavo je vstopila kot del velike širitve, saj se ji je tedaj hkrati pridružilo 10 vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Latvija in Litva. Unija je tako štela 25 držav članic, a je pozneje izstopilo Združeno kraljestvo, kot so na referendumu leta 2016 odločili njegovi državljani. Vmes je Unija doživela še dve širitvi - leta 2007 z vstopom...

V sredo bodo na Hrvaškem parlamentarne volitve. Še pred mesecem dni se je zdelo, da se bo vladajoča stranka premierja Andreja Plenkovića sprehodila do nove zmage. Vendar je za presenečenje poskrbel predsednik države Zoran Milanović z napovedjo, da bo sam kandidiral na listi Socialdemokratske partije in se potegoval za mesto premierja. Razmerja med strankami so se čez noč spremenila, celotna predvolilna kampanja pa se je sprevrgla v besedni dvoboj med Milanovićem in politiki iz stranke HDZ. In...

Obiskali smo Severno Irsko, ki je februarja letos vendarle dobila vlado, in sicer po večmesečnem obdobju, v katerem so unionisti zaradi nesoglasij s severnoirskim protokolom o brexitu sestavo vlade blokirali. Vlado čakajo veliki izzivi, zlasti na področju zdravstva in gospodarstva. Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije je obudil tudi razprave o združitvi irskega otoka. Severnoirska družba je več kot četrt stoletja po končanju večdesetletnega obdobja spopadov še vedno zelo razdeljena.

Za nami je mesec marec, ko se srbska in mednarodna javnost spominjata vrste dogodkov, ki so zaznamovali bližnjo zgodovino Srbije, zahodnega Balkana in Evrope. Minilo je 25 let od Natovega posredovanja proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji, 21 let od atentata na demokratično izvoljenega srbskega premierja Zorana Đinđića. Del srbske javnosti se vsakega 11. marca spomni tudi na smrt Slobodana Miloševića v celici haaškega pripora. Kaj je danes ostalo od sprememb, ki so sledile tem dogodkom?...

29.marca bo minilo natanko 20 let od pridružitve Slovenije zvezi NATO. Takratni premier Anton Rop je skupaj še s šestimi voditelji drugih držav, ki so se pridružile zvezi NATO, v Washingtonu predal pristopno pogodbo ameriškemu zunanjemu ministru kot depozitarju pogodbe. Da se Slovenija pridruži zvezi NATO, so se leto dni pred vstopom odločili državljani na referendumu. Za vstop v NATO je takrat glasovalo nekaj več kot 66 odstotkov volilnih upravičencev. Dvajset let pozneje ima NATO dvakrat...

Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja...

Evropsko integracijo že od vsega začetka spremljajo ideje o razkroju skupne Evrope. A te ideje so v preteklem desetletju in tik pred evropskimi volitvami začele dobivati pospešek. Od kod se napajajo in zakaj so tako priljubljene, koliko lahko nosilci teh idej ponudijo učinkovito alternativo zdajšnji ureditvi, ali suverenisti z idejo o manj Evrope lahko prispevajo k skupnemu vseevropskemu reševanju skupnih izzivov in kako protislovno je internacionalno povezovanje zagovornikov nacionalnega...

Vojnam in drugim krizam navkljub ostaja boj proti podnebnim spremembam največji izziv sodobnega sveta. Ta ne vključuje samo ukrepov, ki bi temeljno znižali obseg onesnaževanja, ampak tudi tiste, namenjene prilagajanju škodi, ki je v minulih desetletjih že nastala. Italija je ena od držav, ki jo posledice podnebnih sprememb redno prizadenejo: od vse pogostejših suš in dolgih obdobij pretoplega vremena do nenadnih rušilnih neurij, primerljivih z lansko nesrečo v Sloveniji. Zaradi spleta...

V petek bodo v Iranu izbirali kandidate za 290 sedežev v parlamentu in 88 članov Sveta strokovnjakov. Politični analitiki opozarjajo, da je vse, kar se dogaja v državi že najmanj dve leti, povezano s pripravami na miren prenos oblasti, saj je iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej star 84 let. Nova sestava Skupščine izvedencev, ki bo ob morebitni smrti Hameneja oziroma njegovi nesposobnosti vodenja države določila njegovega naslednika, ima tako v svojem prihodnjem 8-letnem mandatu veliko...

V tem tednu bomo večkrat slišali, da minevata dve leti od začetka vojne med Rusijo in Ukrajino. A ta vojna prav v teh dneh traja že celo desetletje. Takrat so se namreč začele napetosti na Krimu in v vzhodnih ukrajinskih regijah, nato pa so separatiste podprle tudi ruske paravojaške enote, prevzele nadzor nad nekaterimi upravnimi stavbami in tako podžgale konflikt, ki je pred dvema letoma z napadom na večji del Ukrajine dobil le še večje razsežnosti. V tem času sta se močno spremenili tudi...

Ameriško volilno leto se je s prvimi strankarskimi volitvami komaj začelo, a že sta se izluščila najverjetnejša tekmeca. Donald Trump in Joe Biden. »Številni republikanski volivci se zavedajo Trumpovih pomanjkljivosti, a so prepričani, da so demokrati in Biden čisto zlo. Biden je najbolj dolgočasna in varna demokratska izbira za predsedniško nominacijo, kar si jih lahko zamislite. V politiki je od leta 1972, pa vendar je republikanski tovarni sovraštva uspelo prepričati milijone Američanov,...

Bližnjevzhodna kriza je najdlje trajajoča na svetu. Morda bo Južnoafriška tožba proti Izraelu za genocid nad Palestinci njena prelomnica. Zagotovo pa življenje v Gazi in širše nikoli več ne bo takšno, kot je bilo. O tem in tudi drugih vidikih je v oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti spregovoril nekdanji predsednik, diplomat in profesor mednarodnega prava doktor Danilo Turk.

Hrvaška se je Evropski uniji pridružila pred desetimi leti. Po začetniških težavah tako s prilagajanjem zakonodaji kot z izkoriščanjem sredstev iz evropskih skladov, Hrvaška zdaj bolje krmari skozi evropske politike. A samo članstvo v Uniji pa našim južnim sosedom ni prineslo niti velikega gospodarskega napredka niti popolne demokratizacije družbe in oblasti. Navadni državljani Unijo še vedno doživljajo le kot blagajno brezplačnega denarja, k tej podobi pa je v veliki meri pripomogel sam...

Tajvan je država, ki uradno ne obstaja. Kljub temu se na otoku, ki je po bruto domačem proizvodu na prebivalca prehitel celo Japonsko, v nebo vzpenjajo lesketajoči se nebotičniki. Tajvana si zaradi pritiska Kitajske skoraj nihče več ne upa priznati. Pred prelomnimi predsedniškimi volitvami so iz Pekinga žugali volivcem, naj se odločajo med vojno in mirom; naj torej ne podprejo napačnega kandidata. A so storili prav to, za predsednika otoka so izvolili politika, ki se je nekoč razglašal za...

Združeni narodi so kot institucija nujni v mednarodni skupnosti, a ne delujejo v skladu s temelji, na katerih so bili zasnovani. Predvsem Varnostni svet je talec partikularnih interesov velesil. Slovenija, ki je s prvim januarjem uradno nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta, je omenjeni položaj kljub temu prevzela z optimizmom in si bo prizadevala, da bi naredila čim več koristnega.

Navzven sta sociala in skrb za človeka na vrhu političnih prioritet. Je pa vprašanje, ali politika o tem le govori ali to tudi res živi. Po mnenju Evropejcev iz 27-ih držav članic Unije je ključna vsebina, ki bi jo moral evropski parlament obravnavati v prihodnjem mandatu, boj proti revščini in družbeni izključenosti. Če bi si želeli bolj socialno Unijo, potem bi morale članice za začetek sprejeti standarde enotne davčne politike. V predvolilnem času bomo slišali veliko obljub, s katerimi...

Podnebne konference so – poleg svoje pogajalske vloge glede zavez o zniževanju izpustov toplogrednih plinov – pomembne tudi kot prostor za strokovne razprave, predstavitve in druge dogodke in srečanja okoljevarstvenikov, strokovnjakov, novinarjev in drugih. Pa tudi za pogovore o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na življenje v nekaterih najbolj ranljivih državah, in za proteste, ki so bili v Dubaju sicer močno omejeni. Pot na konferenco je financiral podnebni sklad.

Ko je Jorge Bergoglio 13. marca leta 2013 postal papež Frančišek, je sprožil val zanimanja, ki se leta ni polegel. Bil je prvi neevropski papež po dvanajstih stoletjih, prvi Južnoameričan in prvi jezuit na prestolu Katoliške cerkve. Kardinalski zbor je od njega pričakoval dvoje: da bo prečistil vatikanske finance in Rimu približal periferije Cerkve. Papeško agendo si je nato popolnil s prizadevanji za revnejšo, evangelijsko in družbeno občutljivo Cerkev, ki bo sprejemala vse, ki so se doslej...

Vsa Nemčija gleda njegove dokumentarne filme o dogajanju v vladi. Stephan Lamby je priznan dokumentarist, avtor številnih knjig in reden gost pogovornih omizij o politiki. Od blizu je spremljal nekdanjega kanclerja Helmuta Kohla, nekdanjega finančnega ministra Wolfganga Schäubla, leto in pol je komentiral poteze vlade kanclerja Olafa Scholza. Le nekdanja kanclerka Angela Merkel je bila preveč nezaupljiva. O izzivih in napakah trenutne vlade, o tem, kakšno dogajanje predvideva v prihodnosti in...

Trpljenje Palestincev v Gazi dobiva biblijske razsežnosti. Je mogoče, da svetovna skupnost 75 let nemo opazuje kršenje vseh pravil, na katerih počiva ureditev po drugi svetovni vojni? Utrip Gaze, utrip Bližnjega vzhoda bomo skušali razložiti z demografsko sliko in pričanjem posameznika z neposredno izkušnjo.

V prejšnjih mesecih smo bili priča izraelskemu in ruskemu političnemu poigravanju z mislijo o uporabi jedrskega orožja. Moskva se je umaknila iz dveh pomembnih pogodb, tako Rusija kot Združene države Amerike in Kitajska pa v izjemno zaostrenem ozračju medsebojnih odnosov modernizirajo območja nekdanjih jedrskih poskusov. Udeleženci drugega srečanja podpisnic Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki se je v petek končalo v New Yorku, so zato 9 jedrskih držav vnovič pozvali, naj se odpovedo...