Čas je tak, da prija morska osvežitev, par zamahov v vodi, malo po kužkasto ali pa kar žabico. Delfinčka pa si ne bi ne Klara ne Maja ne bi upali. Profesionalne zamahe prepuščava kar profesionalcem. Delfini bodo gotovo to delo opravili bolje in bolj elegantno. Da bi jih nekoliko bolj razumeli, sva v Piranu obiskali Tilna Genova, ki je z njimi v stiku že od najstniških let. Da prideš tako daleč, očitno za začetek rabiš daljnogled. »Začelo se je v bistvu tako, da sem se že kot otrok srečal z italijanskimi raziskovalci, ki so na Hrvaškem otoku Lošinj kot prvi na Jadranu začeli z raziskavami delfinov.« Tilen je imel toliko vprašanj, predvsem pa radovedne oči, da so ga vzeli s seboj na teren. »Ko smo po celem dnevu neuspešnega iskanja delfinov tik pred sončnim zahodom končno našlii dve delfinki, ki sicer zdaj, ko poznam vedenje delfino kar dobro, nista počeli nič kaj posebej atraktivnega, sem začutil, da želim to početi.« Tilen je sledil svojim otroškim sanjam vse do ideje, da bi delfine preučevali tudi v Sloveniji oziroma da bi ugotovil, ali živijo tu in kje se pojavljajo, če se sploh.« Se. V Tržaškem zalivu živi približno 150 do dvesto delfinov, ki to območje uporabljajo skozi celo leto in že vrsto let. Kako se tu počutijo, kaj jim prija in kaj jih ogroža, je Tilen povedal v podkastu. Razblinil pa je tudi nekaj mitov o delfinov. Tilen je ustanovitelj društva Morigenos, kjer preučujejo morske sesalce, ob tem, ko znanstveno raziskujejo, spremljajo delfine, zlasti pliskavke, pa pozornost namenjajo tudi izobraževanju, ozaveščanju javnosti in razvoju kadrov za učinkovito varstvo morskega okolja in biotske raznovrstnosti. Je tudi doktor znanosti in večkrat nagrajen za svoje delo, tudi s prometejem za komuniciranje znanosti.