Špela Vintar se s sprego tehnologije in prevajanja ukvarja že dobri dve desetletji. Prav v zadnjem času še posebej skrbno bedi nad interdisciplinarnim magistrskim programom Digitalno jezikoslovje. Posadila je seme zanj in zdaj raste že drugo študijsko leto. Najbrž je že iz tega razvidno, zakaj ji kolegi pravijo kar Ronaldo terminologije. Špela je namreč študiju angleščine in nemščine ter prevajanja primešala še prevajalske tehnologije, diplomirala iz računalniško podprtega prevajanja, zatem...

Krmilo za vodenje po poteh tekačev, kvantne fizike in komuniciranju znanosti predajamo  dr. Levu Vidmarju, predavatelju in raziskovalcu, ki se ukvarja s temeljnimi vprašanji v večdelčni kvantni fiziki.  Za proučevanje kolektivnih lastnosti gradnikov snovi povezuje koncepte različnih vej fizike, od kvantne dinamike, kaosa in lokalizacije, transporta kvantne informacije in termalizacije, do kvantne prepletenosti. Pred nekaj leti je s sodelavci odkril nov vzorec obnašanja kvantnih sistemov ob...

Peter Andolšek je najboljši mladi astronom na svetu. Obiskuje četrti letnik Bežigrajske gimnazije in medtem ko se pripravlja na gimnazijski finale, torej maturo, doma pomaga staršem pri kmečkih opravilih. Hkrati pa sega v prenesenem pomenu proti zvezdam. Letos poleti je namreč postal skupni zmagovalec 16. mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike, pri čemer je zmagal v dveh od treh kategorij: v astronomskih opazovanjih in obdelavi astronomskih podatkov. Kar zadeva nagrade, je Peter...

Iztek leta je čas, ko se opravljajo bilance na več področjih, je pa tudi čas, ko zadnji krog teče projekt Besede in kretnje, katerega pobudnica in vodja je Simona Klemenčič. Kot sama pravi, so besede leta presek časa v družbi. Če se ozremo na besede leta ali kandidate zanje nazaj, kot sama pravi, se bomo spomnili na to, kdaj smo prvič slišali za kriptovalute, kdaj smo se zavedeli problema mikroplastike, kovida ... »Večne besede, kot so mir, ljubezen in podobne, so sicer lepe in močne, vendar...

Urška Centa je začela plesati še pred vstopom v šolo, danes je ena najbolj prodornih plesnih ustvarjalk, ki ples združuje tudi z glasbo. Prav v tej kombinaciji jo v zadnjem času lahko zasledimo predvsem kot markantno plesalko in pevko v zasedbi Sentido project. Zamisel zanjo je razvijala, odkar se je vrnila iz Madrida, kjer je študirala flamenko, in se ob tem zelo aktivno vključevala v tamkajšnje kulturno dogajanje. "Večinoma sem preživljala čas na različnih jazzovskih dogodkih," se...

Strašno hudemu Zvonetu Černeliču je bilo kmetovanje tako rekoč položeno v zibko. Odrasel je na kmetiji in povsem razumljivo je bilo, da bo z delom na njej tudi nadaljeval. Po končani srednji kmetijski šoli si ni mogel predstavljal, da bi lahko počel kaj drugega. In tudi ni. Le da se je že kmalu po vstopu v odraslo dobo osamosvojil, z ženo kupil bližnjo kmetijo in 2,5 hektara zemljišč in začel, kot sam pravi, svojo zgodbo. “To, da nisem imel denarja, je bila prednost. Moral sem razmišljati,...

Strašno hudega Blaža Zupana so že zgodaj v otroštvu zanimale knjige o robotiki, ki jih je poleg Pike Nogavičke rad bral, preden ga je odneslo v sanje. Toliko let pozneje lahko reče, da so sanje postale resničnost. Roboti in računalniki so mu tako vzbujali radovednost, da jih ni in ni mogel izpustiti. Zdaj je profesor na fakulteti za računalništvo in informatiko, kjer predava, se potaplja v odkrivanje znanja iz podatkov, strojnega učenja in umetne inteligence. Čeprav je umetna inteligenca že...

Bila je še otrok, ko je v stari vili z lesenim stopniščem odkrila stensko omaro. Vrata so bila zaklenjena, toda ključ ni bil daleč. Ko jih je odklenila in odprla, je zagledala ogromno stekleničk z različnimi napisi. Stekleničke so bile vznemirljive, a napisov ni razumela. To je bil njen prvi stik s kemijo. In znanostjo. Saša Novak je doktorica kemije, napredni kompozitni materiali pa so področje znanosti, ki ga še posebej obvlada. Je tudi komunikatorka znanosti, ki s kolegi, znanstveniki,...

Čas je tak, da prija morska osvežitev, par zamahov v vodi, malo po kužkasto ali pa kar žabico. Delfinčka pa si ne bi ne Klara ne Maja ne bi upali. Profesionalne zamahe prepuščava kar profesionalcem. Delfini bodo gotovo to delo opravili bolje in bolj elegantno. Da bi jih nekoliko bolj razumeli, sva v Piranu obiskali Tilna Genova, ki je z njimi v stiku že od najstniških let. Da prideš tako daleč, očitno za začetek rabiš daljnogled. »Začelo se je v bistvu tako, da sem se že kot otrok srečal z...

Čas je tak, da prija morska osvežitev, par zamahov v vodi, malo po kužkasto ali pa kar žabico. Delfinčka pa si ne bi ne Klara ne Maja ne bi upali. Profesionalne zamahe prepuščava kar profesionalcem. Delfini bodo gotovo to delo opravili bolje in bolj elegantno. Da bi jih nekoliko bolj razumeli, sva v Piranu obiskali Tilna Genova, ki je z njimi v stiku že od najstniških let. Da prideš tako daleč, očitno za začetek rabiš daljnogled. »Začelo se je v bistvu tako, da sem se že kot otrok srečal z...

Ostajamo na dvorišču pred blokom. Od daleč je videti strašno hudega, sicer takrat še deset let mlajšega Benjamina Krnetića, ko kot mladi, nadarjeni košarkar Marko Đorđić na fužinskem igrišču tapka žogo in jo meče na koš. Vse življenje ima še pred seboj. Vse možne uspehe, vse verjetne poraze. Benjamina in njegovega Marka, glavnega lika romana Čefurji raus, v katerega se je naselil, ko ga je igral v filmu z istim naslovom, je težko izbrisati iz spomina in tudi ne povsem razdvojiti od njegove...

Opeka, les ali slama? Na splošno izbor materiala v času poskočnih cen v gradbeništvu ni nujno najlažji in za marsikoga, ki si postavlja streho nad glavo, predstavlja tehten razmislek in pogosto pregledovanje zalog v denarnici. Ob njem pa se razpira še eno vprašanje: kako graditi kakovostno. Nanj so sicer prepričljivo odgovarjali trije prašički v znani pravljici in ni videti, da bi sami z odločitvijo imeli večjih težav - en se je zavedal kakovostne gradnje, druga pa sta, po domače,...

S strašno hudo režiserko Nino Rajić Kranjac, ki je nazadnje na oder SNG Drama postavila dramo Mrakijada, sva se tokrat spustili v zaodrje gledališča in spoznavali skrite mehanizme njegovega delovanja. Ti so bili pri Mrakijadi še toliko bolj sofisticirani, saj je morala Nina v gladko delujočo celoto povezati kar 18 igralcev. A izziv ni bilo le kolektivno delo, temveč tudi okoliščine dela. »To so pač vrhunski igralci in ponos neke države. Se pravi, to so najboljši ljudje v svojih ligah. To je...

Nekega prijetnega poletnega dne se Emil usedel na novo kolo in odpeljal. Sam. Da bi bil sam. Zapustil je mesto, drvel čez podeželje, mimo lično urejenih vrtov, skozi gozdove, pri tem opazoval ljudi, ki jih je prehitel, ali pa so oni njega, se počasi dvigoval navkreber in prispel na vrh prelaza in se v tamkajšnjem gostišču ustavil v tamkajšnjem gostišču. Ustavil pa se je za dlje časa, kot je pričakoval. Tam se mu je najprej razprl povsem nov svet, med izletom, ko ga je nepričakovano zajela...

Strašno hudi strojni inženir Matevž Dular jo preučuje že vrsto let. Kaj hitro pove, da beseda marsikoga zmede. Ničkolikokrat dobi vprašanje: Kaj si rekel, gravitacija? Ja, če ob besedi kavitacija malce zajameš sapo in jo poskusiš umestiti v prostor in čas, v katerem živimo, se nekako ne prebiješ dlje od kozmetičnih salonov in nekirurške odprave telesne maščobe, kar tudi je kavitacija. Pomaga pa slovar Fran. Ta pravi, da je to »nastajanje in izginjanje parnih mehurčkov v vodi«.  Matevž Dular...

»Neskočno lažje je pisati, ko ni vse v redu,« zapiše gledališka režiserka, kolumnistka in pisateljica Ivana Djilas v svoji zbirki esejev A si lahko vsaj enkrat tiho (založba Goga, 2022). Toda tudi takrat, ko ni vse v redu, še ne pomeni, da je pisati kakor koli lahko in da se besede kar same stresajo iz rokava in potem samodejno sestavljajo v povedi, iz povedi v eseje, iz esejev v zbirko. Ne, nedvomno je težko, ker tudi mora biti. A naposled se sestavi. Kako jo to, da »ni vse v redu«, poganja...

Pisateljica Vesna Lemaić je avtorica večkrat nagrajenih kratkih zgodb in romanov, tokrat pa v podkastu govori o svoji najnovejši knjigi kratkih zgodb Trznil je, odprla je oko (izšla pri založbi Mladinska knjiga). Sedem zgodb je v knjigi stkanih tako, da že tvorijo roman, in zastavljenih tako, da v njih sledimo razvoju odnosa med dedom in vnukinjo. Ded in vnukinja nista povsem izmišljeni osebi in tudi nista povsem resnični osebi. Nenazadnje avtorica v uvodnem stavku navede, da so osebe in...

»Ko je Petra rekla, da bi o meni napisala knjigo, se je meni to najprej zdelo hecno, no, potem pa sem rekla: ‘Ja, no, pa dejva!’ Potem pa je bilo tako, da sva se malo dobivale v moji garderobi, malo v njeni, snemala je vse, kar sem govorila, potem pa je morala malo spucati ta moj govor, ker preveč tujih besed uporabljam, preveč nekih vzklikov. Treba je bilo malo ‘smanjit doživljaj’, kakor se temu reče,« je nastajanje svojega biografskega romana Joži opisala igralka in dolgoletna profesorica...

Z malo domišljije se da na vratu čutiti volčjo sapo. Toplo, vlažno in z vonjem po zemlji. Je grozeča in preteča, a hkrati tudi domača in prijetna.  K sreči imamo v rokah roman in nismo kje v divijini, kjer bi si iz oči v oči zrli v zverjo. Nevarnost je tam zunaj in, kot se pokaže v psihološkem kriminalnem romanu Beli volk, smo si nevarni predvsem ljudje, nekako tako kot v reklu človek je človeku volk.  Kakšni volkovi smo si si ljudje, kaj si povzročamo in kakšna notranja vnema ter zunanje...

»Pesem [...] mi pomaga pri boju s tesnobo, daje mi smisel, pisanje je majhna zmaga nad sramom,« zapiše hrvaški pisatelj Dino Pešut v romanu Očetov sinko. Kakšno supermoč ima poezija ali umetniško ustvarjanje na sploh, kako lahko vsakomur pomagata, da se dvigne nad tesnobo in pomaga zajeziti sram? Očetov sinko je sicer prvoosebna pripoved mladega geja, Zagrebčana, soočenega z neprijetno novico o očetovi bolezni, ki se nenehno sooča tudi sam s seboj. Biti ali ne biti pesnik? Se povezati z...

Pred 27 leti je v elektronski nabiralnik še sveže ustanovljenega slovenskega nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT prispelo prvo sporočilo o spletnem incidentu pri nas. Navajalo je poskus vdora iz slovenskega računalnika na švedskega. Tistega leta je bilo to sporočilo tudi edino. Nato jih je bilo vsako leto več, lani že 3177. O tem, kakšne nevarnosti sploh prežijo dandanes na spletne uporabnike in kako se pred njimi zaščititi, kakšne so razsežnosti in posledice...