Zmedo, ki jo imamo v glavi zaradi naglih vremenskih sprememb, ki smo jim priča, nama je v tej epizodi Strašno brihtnih pomagal razvozlati strašno hudi klimatolog in okoljski ekonomist Aljoša Slameršak. Z Aljošo smo seveda pogledali mnogo dlje od dežnih kapelj, ki sicer nastanejo zaradi povsem naravnih procesov, vendar marsikdaj v njih prepoznamo tudi sled človeškega posredovanja. Zanimalo nas je predvsem, kako sploh razmišljati in iskati rešitve za trajnostno prihodnost v času, ko se v...

Oktobra ne moremo več ločiti od rožnate pentlje, simbola, ki ozavešča o raku na dojkah. Tanja Španić, prvi obraz organizacije Europe Donna, slovenskega združenja za boj proti raku dojk, se je društvu pridružila kot prostovoljka leta 2010, potem ko se je zelo mlada soočila s to težko boleznijo. Sedem let pozneje je postala predsednica društva, vmes je bila tri leta, od 2020 do lani, tudi predsednica evropske zveze Europa Donna.  Takšne kariere ni nikoli načrtovala. “Zaradi spleta osebnih...

Ana Kisovar je Celjanka, ki se zadnja leta uveljavlja kot strokovnjakinja na področju reproduktivne medicine. V tem hipu je na sveže, četudi ponovno, preseljena v Švico, kjer dela kot specializantka iz ginekologije in porodništva. V Celju se že dolgo ni za dlje časa ustavila. Obiski družine, prijateljev, potem pa hitro nazaj v tujino. Ne zaradi tujine same, temveč zaradi znanja in priložnosti, ki jih ta ponuja.  Minula leta je namreč preživela na univerzi v Oxfordu, kjer je marca letos...

Najbolje, da se kar vržemo v vrtinec divjega plesa delcev, manjših od atoma, ki pospešujejo, se brez zavor zabijajo med seboj in se v vse smeri razpršujejo po velikem hadronskem trkalniku v Cernu. Nič ne bo bolelo, saj bomo ves ta čas v varnih rokah strašno hude fizičarke in komunikatorice znanosti Anje Kranjc Horvat.  Pri tem evropskem megaprojektu za fizikalne raziskave Anja že vrsto let javnosti predstavlja vsa njihova noro vznemirljiva znanstvena odkritja. Ravno ta mesec pa je postala še...

Divji opraševalci pomembno prispevajo k biotski pestrosti in so še kako ključni zate, zame, za vse nas … ker pridelujejo hrano. “Zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, to je opraševanje rastlin, kar je pomembno tako za kmetijstvo, torej za našo prehransko varnost, kot za naravo oziroma biotsko raznovrstnost,” je v tokratnem podkastu pojasnil Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer proučuje pestrost, ekologijo, monitoring in varovanje opraševalcev, pa...

Morda Sašo Vipotnik resda veliko ljudi pozna kot predvsem strašno hudo glasbenico z vzdevkom Neomi, a ta ista Saša je obenem tudi strašno huda nevrologinja, ki pa so jo mnogi spoznali tudi kot osebo, ki jim je kot zdravnica pomagala, ko je poskušala razvozlati vzroke njihovih bolezni. Z njo smo se v podkastu spustili tudi v globine spanja. In iskali rešitve, da se Klara skozi dan ne vleče čez dan kot megla, Maja pa ne zeha kot nilski konj.    Saša Vipotnik nam je tako približala področje, s...

Veronika Fikfak je mednarodna pravnica in raziskovalka, ki se že vrsto let posveča zagotavljanju in krepitvi človekovih pravic. Pravi, da so trenutno za mednarodne pravnike super časi, obenem pa grozni. “Grozni so zaradi tega, ker se dogaja, super pa zato, ker imaš lahko vpliv, lahko oblikuješ potek dogajanja in ima tvoje delo zato pomen. Pravniki zdaj ne pišemo samo besed na papir, ampak v bistvu lahko poskušamo prepričati države, da nehajo kršiti pravice in tako spremenimo...

Interdisciplinarni umetnik z doktoratom iz glasbe, ki pa ne bere not. Raziskuje in ustvarja pot zvokov, zlitih s podobami.

Špela Vintar se s sprego tehnologije in prevajanja ukvarja že dobri dve desetletji. Prav v zadnjem času še posebej skrbno bedi nad interdisciplinarnim magistrskim programom Digitalno jezikoslovje. Posadila je seme zanj in zdaj raste že drugo študijsko leto. Najbrž je že iz tega razvidno, zakaj ji kolegi pravijo kar Ronaldo terminologije. Špela je namreč študiju angleščine in nemščine ter prevajanja primešala še prevajalske tehnologije, diplomirala iz računalniško podprtega prevajanja, zatem...

Krmilo za vodenje po poteh tekačev, kvantne fizike in komuniciranju znanosti predajamo  dr. Levu Vidmarju, predavatelju in raziskovalcu, ki se ukvarja s temeljnimi vprašanji v večdelčni kvantni fiziki.  Za proučevanje kolektivnih lastnosti gradnikov snovi povezuje koncepte različnih vej fizike, od kvantne dinamike, kaosa in lokalizacije, transporta kvantne informacije in termalizacije, do kvantne prepletenosti. Pred nekaj leti je s sodelavci odkril nov vzorec obnašanja kvantnih sistemov ob...

Peter Andolšek je najboljši mladi astronom na svetu. Obiskuje četrti letnik Bežigrajske gimnazije in medtem ko se pripravlja na gimnazijski finale, torej maturo, doma pomaga staršem pri kmečkih opravilih. Hkrati pa sega v prenesenem pomenu proti zvezdam. Letos poleti je namreč postal skupni zmagovalec 16. mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike, pri čemer je zmagal v dveh od treh kategorij: v astronomskih opazovanjih in obdelavi astronomskih podatkov. Kar zadeva nagrade, je Peter...

Iztek leta je čas, ko se opravljajo bilance na več področjih, je pa tudi čas, ko zadnji krog teče projekt Besede in kretnje, katerega pobudnica in vodja je Simona Klemenčič. Kot sama pravi, so besede leta presek časa v družbi. Če se ozremo na besede leta ali kandidate zanje nazaj, kot sama pravi, se bomo spomnili na to, kdaj smo prvič slišali za kriptovalute, kdaj smo se zavedeli problema mikroplastike, kovida ... »Večne besede, kot so mir, ljubezen in podobne, so sicer lepe in močne, vendar...

Urška Centa je začela plesati še pred vstopom v šolo, danes je ena najbolj prodornih plesnih ustvarjalk, ki ples združuje tudi z glasbo. Prav v tej kombinaciji jo v zadnjem času lahko zasledimo predvsem kot markantno plesalko in pevko v zasedbi Sentido project. Zamisel zanjo je razvijala, odkar se je vrnila iz Madrida, kjer je študirala flamenko, in se ob tem zelo aktivno vključevala v tamkajšnje kulturno dogajanje. "Večinoma sem preživljala čas na različnih jazzovskih dogodkih," se...

Strašno hudemu Zvonetu Černeliču je bilo kmetovanje tako rekoč položeno v zibko. Odrasel je na kmetiji in povsem razumljivo je bilo, da bo z delom na njej tudi nadaljeval. Po končani srednji kmetijski šoli si ni mogel predstavljal, da bi lahko počel kaj drugega. In tudi ni. Le da se je že kmalu po vstopu v odraslo dobo osamosvojil, z ženo kupil bližnjo kmetijo in 2,5 hektara zemljišč in začel, kot sam pravi, svojo zgodbo. “To, da nisem imel denarja, je bila prednost. Moral sem razmišljati,...

Strašno hudega Blaža Zupana so že zgodaj v otroštvu zanimale knjige o robotiki, ki jih je poleg Pike Nogavičke rad bral, preden ga je odneslo v sanje. Toliko let pozneje lahko reče, da so sanje postale resničnost. Roboti in računalniki so mu tako vzbujali radovednost, da jih ni in ni mogel izpustiti. Zdaj je profesor na fakulteti za računalništvo in informatiko, kjer predava, se potaplja v odkrivanje znanja iz podatkov, strojnega učenja in umetne inteligence. Čeprav je umetna inteligenca že...

Bila je še otrok, ko je v stari vili z lesenim stopniščem odkrila stensko omaro. Vrata so bila zaklenjena, toda ključ ni bil daleč. Ko jih je odklenila in odprla, je zagledala ogromno stekleničk z različnimi napisi. Stekleničke so bile vznemirljive, a napisov ni razumela. To je bil njen prvi stik s kemijo. In znanostjo. Saša Novak je doktorica kemije, napredni kompozitni materiali pa so področje znanosti, ki ga še posebej obvlada. Je tudi komunikatorka znanosti, ki s kolegi, znanstveniki,...

Čas je tak, da prija morska osvežitev, par zamahov v vodi, malo po kužkasto ali pa kar žabico. Delfinčka pa si ne bi ne Klara ne Maja ne bi upali. Profesionalne zamahe prepuščava kar profesionalcem. Delfini bodo gotovo to delo opravili bolje in bolj elegantno. Da bi jih nekoliko bolj razumeli, sva v Piranu obiskali Tilna Genova, ki je z njimi v stiku že od najstniških let. Da prideš tako daleč, očitno za začetek rabiš daljnogled. »Začelo se je v bistvu tako, da sem se že kot otrok srečal z...

Čas je tak, da prija morska osvežitev, par zamahov v vodi, malo po kužkasto ali pa kar žabico. Delfinčka pa si ne bi ne Klara ne Maja ne bi upali. Profesionalne zamahe prepuščava kar profesionalcem. Delfini bodo gotovo to delo opravili bolje in bolj elegantno. Da bi jih nekoliko bolj razumeli, sva v Piranu obiskali Tilna Genova, ki je z njimi v stiku že od najstniških let. Da prideš tako daleč, očitno za začetek rabiš daljnogled. »Začelo se je v bistvu tako, da sem se že kot otrok srečal z...

Ostajamo na dvorišču pred blokom. Od daleč je videti strašno hudega, sicer takrat še deset let mlajšega Benjamina Krnetića, ko kot mladi, nadarjeni košarkar Marko Đorđić na fužinskem igrišču tapka žogo in jo meče na koš. Vse življenje ima še pred seboj. Vse možne uspehe, vse verjetne poraze. Benjamina in njegovega Marka, glavnega lika romana Čefurji raus, v katerega se je naselil, ko ga je igral v filmu z istim naslovom, je težko izbrisati iz spomina in tudi ne povsem razdvojiti od njegove...

Opeka, les ali slama? Na splošno izbor materiala v času poskočnih cen v gradbeništvu ni nujno najlažji in za marsikoga, ki si postavlja streho nad glavo, predstavlja tehten razmislek in pogosto pregledovanje zalog v denarnici. Ob njem pa se razpira še eno vprašanje: kako graditi kakovostno. Nanj so sicer prepričljivo odgovarjali trije prašički v znani pravljici in ni videti, da bi sami z odločitvijo imeli večjih težav - en se je zavedal kakovostne gradnje, druga pa sta, po domače,...

S strašno hudo režiserko Nino Rajić Kranjac, ki je nazadnje na oder SNG Drama postavila dramo Mrakijada, sva se tokrat spustili v zaodrje gledališča in spoznavali skrite mehanizme njegovega delovanja. Ti so bili pri Mrakijadi še toliko bolj sofisticirani, saj je morala Nina v gladko delujočo celoto povezati kar 18 igralcev. A izziv ni bilo le kolektivno delo, temveč tudi okoliščine dela. »To so pač vrhunski igralci in ponos neke države. Se pravi, to so najboljši ljudje v svojih ligah. To je...

Nekega prijetnega poletnega dne se Emil usedel na novo kolo in odpeljal. Sam. Da bi bil sam. Zapustil je mesto, drvel čez podeželje, mimo lično urejenih vrtov, skozi gozdove, pri tem opazoval ljudi, ki jih je prehitel, ali pa so oni njega, se počasi dvigoval navkreber in prispel na vrh prelaza in se v tamkajšnjem gostišču ustavil v tamkajšnjem gostišču. Ustavil pa se je za dlje časa, kot je pričakoval. Tam se mu je najprej razprl povsem nov svet, med izletom, ko ga je nepričakovano zajela...

Strašno hudi strojni inženir Matevž Dular jo preučuje že vrsto let. Kaj hitro pove, da beseda marsikoga zmede. Ničkolikokrat dobi vprašanje: Kaj si rekel, gravitacija? Ja, če ob besedi kavitacija malce zajameš sapo in jo poskusiš umestiti v prostor in čas, v katerem živimo, se nekako ne prebiješ dlje od kozmetičnih salonov in nekirurške odprave telesne maščobe, kar tudi je kavitacija. Pomaga pa slovar Fran. Ta pravi, da je to »nastajanje in izginjanje parnih mehurčkov v vodi«.  Matevž Dular...

»Neskočno lažje je pisati, ko ni vse v redu,« zapiše gledališka režiserka, kolumnistka in pisateljica Ivana Djilas v svoji zbirki esejev A si lahko vsaj enkrat tiho (založba Goga, 2022). Toda tudi takrat, ko ni vse v redu, še ne pomeni, da je pisati kakor koli lahko in da se besede kar same stresajo iz rokava in potem samodejno sestavljajo v povedi, iz povedi v eseje, iz esejev v zbirko. Ne, nedvomno je težko, ker tudi mora biti. A naposled se sestavi. Kako jo to, da »ni vse v redu«, poganja...