Divji opraševalci pomembno prispevajo k biotski pestrosti in so še kako ključni zate, zame, za vse nas … ker pridelujejo hrano. “Zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, to je opraševanje rastlin, kar je pomembno tako za kmetijstvo, torej za našo prehransko varnost, kot za naravo oziroma biotsko raznovrstnost,” je v tokratnem podkastu pojasnil Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer proučuje pestrost, ekologijo, monitoring in varovanje opraševalcev, pa uporabo opraševalcev v kmetijstvu, vplive pesticidov. Kot pravi, še vedno prevladuje poenostavljeno razumevanje te problematike, saj je večina pozornosti namenjena le enemu opraševalcu, medonosni čebeli. “Vemo pa, da potrebujemo različne opraševalce, torej divje opraševalce, ki so vedno bolj ogroženi.” Med njimi so tudi čmrlji, ki so posebno pozornost Danila Bevka pritegnili kmalu po njegovem doktoratu. “To, da sem se začel ukvarjati z njimi, mi ni bilo težko, saj so čmrlji moja ljubezen že od zgodnjega otroštva. Tako se s čmrlji ukvarjam že več kot 30 let, čeprav nisem tako zelo star,” je povedal v podkastu. Je tudi predsednik društva Čmrljica in komisije za alternativne opraševalce pri Čebelarski zvezi Slovenije. V Sloveniji je bilo sicer doslej najdenih 571 vrst divjih čebel, med njimi 35 vrst čmrljev.  Na strehi instituta za biologijo pa bodo že kmalu začeli z vzgojo čmrljev, da jiih bodo zaradi njihovega varstva bolje spoznali.