Pisateljica Vesna Lemaić je avtorica večkrat nagrajenih kratkih zgodb in romanov, tokrat pa v podkastu govori o svoji najnovejši knjigi kratkih zgodb Trznil je, odprla je oko (izšla pri založbi Mladinska knjiga). Sedem zgodb je v knjigi stkanih tako, da že tvorijo roman, in zastavljenih tako, da v njih sledimo razvoju odnosa med dedom in vnukinjo. Ded in vnukinja nista povsem izmišljeni osebi in tudi nista povsem resnični osebi. Nenazadnje avtorica v uvodnem stavku navede, da so osebe in...

»Ko je Petra rekla, da bi o meni napisala knjigo, se je meni to najprej zdelo hecno, no, potem pa sem rekla: ‘Ja, no, pa dejva!’ Potem pa je bilo tako, da sva se malo dobivale v moji garderobi, malo v njeni, snemala je vse, kar sem govorila, potem pa je morala malo spucati ta moj govor, ker preveč tujih besed uporabljam, preveč nekih vzklikov. Treba je bilo malo ‘smanjit doživljaj’, kakor se temu reče,« je nastajanje svojega biografskega romana Joži opisala igralka in dolgoletna profesorica...

Z malo domišljije se da na vratu čutiti volčjo sapo. Toplo, vlažno in z vonjem po zemlji. Je grozeča in preteča, a hkrati tudi domača in prijetna.  K sreči imamo v rokah roman in nismo kje v divijini, kjer bi si iz oči v oči zrli v zverjo. Nevarnost je tam zunaj in, kot se pokaže v psihološkem kriminalnem romanu Beli volk, smo si nevarni predvsem ljudje, nekako tako kot v reklu človek je človeku volk.  Kakšni volkovi smo si si ljudje, kaj si povzročamo in kakšna notranja vnema ter zunanje...

»Pesem [...] mi pomaga pri boju s tesnobo, daje mi smisel, pisanje je majhna zmaga nad sramom,« zapiše hrvaški pisatelj Dino Pešut v romanu Očetov sinko. Kakšno supermoč ima poezija ali umetniško ustvarjanje na sploh, kako lahko vsakomur pomagata, da se dvigne nad tesnobo in pomaga zajeziti sram? Očetov sinko je sicer prvoosebna pripoved mladega geja, Zagrebčana, soočenega z neprijetno novico o očetovi bolezni, ki se nenehno sooča tudi sam s seboj. Biti ali ne biti pesnik? Se povezati z...

Pred 27 leti je v elektronski nabiralnik še sveže ustanovljenega slovenskega nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT prispelo prvo sporočilo o spletnem incidentu pri nas. Navajalo je poskus vdora iz slovenskega računalnika na švedskega. Tistega leta je bilo to sporočilo tudi edino. Nato jih je bilo vsako leto več, lani že 3177. O tem, kakšne nevarnosti sploh prežijo dandanes na spletne uporabnike in kako se pred njimi zaščititi, kakšne so razsežnosti in posledice...

Kako apatičnega državljana spraviš k temu, da ne bo kavčni komentator in negodovalec, ampak da se bo prestavil do volilne skrinjice, ne glede na to, za katero stranko bo naposled glasoval? Vsaj del odgovora ima zagotovo Urban Lečnik Spaić, študent prava in vodja številnih projektov, ki bi mlade navdušili za politično participacijo in udeležbo na volitvah. Tako je pred enim letom sodeloval na delavnici Ustvarjaj državo, kmalu za tem še pri evropskem projektu Mladi za mlade, dejaven je v ekipi...

Dolge noči za kuhinjsko mizo. Računalnik, pisanje, družba muc, brez ljudi. To je le grob oris ustvarjalnega procesa Dijane Matković. »Bolj kot oris procesa ali priporočilo, je to lahko opozorilo, česa ne početi, ker je bilo zelo nezdravo: ponoči sem delala, ful enih redbulov spila, pivo, cigarete …« Dijana Matković pravi, da je bilo obdobje pisanja precej intenzivno. »Na trenutku se mi je zdelo, da grem tako daleč z intenzivnostjo in ob tem nekakšno avtodestruktivnostjo, da bom pač na neki...

Sogovornica tokratnega podkasta doktorica Vesna Mikolič je izjemna poznavalka besed. Je jezikoslovka, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, tudi esejistka in publicistka, pa predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na katedri za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu.  Da so besede njen čarobni svet, je vedela že zgodaj: »Spomnim se, koliko mi je pomenilo, ko sta mi mama in oče po odličnem spričevalu v prvem razredu uresničila željo in mi...

Mogoče ste tudi vi med nami, ki se romana Pod svobodnim soncem, s podnaslovom: povest davnih dedov spominjate kot … neskončnega. V šolski knjižnici je bil med debelejšimi knjigami in prav zaradi tega se je marsikdo obotavljal, preden ga je vzel v roke. Ampak ta neskončnost je ob branju dobila drugo dimenzijo. V širine panonskega prostora se je dalo strniti ogromno življenja … in bojevanja … pa tudi idejo o svobodi. Prav ta roman, ki ga je pred več kot 100 leti mojstrsko napisal Fran Saleški...

Doktorica biologije in evolucijske antropologije —- V novo, zdaj že 4. sezono podkasta Strašno hudi, se prebujamo z Zarjo – čeprav ne s tisto, rdečkasto svetlobo, ki nas tako rada obdari ob jutrih in večerih, pač pa s tisto drugo, ki močno žari kot razlagalka epidemije vse, od kar se je v naš svet zavlekel koronavirus. Strašno huda Zarja Muršič v medijih in na družbenih omrežjih vztrajno, dosledno, z enormno mero potrpežljivosti in dostojanstva do vseh vpletenih pojasnuje vse možne vidike...

Ko se ti literatura enkrat zapečati v DNK, potem se je nikoli več ne rešiš. To se je zgodilo, kot sam pravi, tudi našemu tokratnemu sogovorniku, diplomatu, pravniku in esejistu Iztoku Simonitiju. Zgodilo se je že v otroštvu, ko je prebiral pravljice, ki jih je našel na domačih knjižnih policah, in po dolgem in po čez Karla Maya. Hitro je bilo jasno, da poti nazaj ni več; a saj si je niti ne bi želel. Knjige so njegov svet in tega še dandanes rad spoznava od začetkov, zlasti od grške dramatike...

Ob branju avtobiografske knjige bralca kaj hitro zagrabi občutek, da ga njen pisec prijazno prime za roko, odpre vrata svoje zasebnosti in povabi v svoj svet. Tokrat smo se v podkastu oprijeli roke Pustolovca zmote, avtorja »patetičnega priročnika za razumevanje priletnega alfa samca« (izšel pri Mladinski knjigi). Izza zavese, ki je zastirala tega pustolovca, je stopil radijski voditelj, prepoznavni glas Vala 202, Miha Šalehar. Z njim smo stopili v svet, v katerem je pisal samoanalize in...

Ilustratorka in delovna optimistka —- Strašno zabavno je delati salte, če jih znaš, in loviti ravnotežje; toliko bolje, če se pri tem ne zvrneš, kot si dolg in širok. Drobne zmage. Te so toliko bolj pomembne, ko se kakšne zoprne naravne in družbene sile obrnejo proti nam in nam spodnašajo naša tla pod nogami. A se ne glede na vse, ne da spregledati tudi dobrih sil.   Takšnih, ki sicer ne ignorirajo dejstva, da se svet krha, da se ne blešči, da marsikaj tudi močno zaudarja, a znajo iz njega...

Zakaj imamo ljudje in večina živalskih vrst dve očesi, vidimo pa eno podobo, eno sliko pred seboj? Med drugim zato, da možganom olajšamo naporno delo pri procesiranju informacij zunanjega sveta.  Esejistka, kolumnistka in prevajalka Urša Zabukovec nam odpre oči drugače. V uvodu svoje zbirke kolumn Levo oko, desno oko (Kud Logos) se namreč nasloni na nemško teologijo in pojasnilo, da ima tudi ustvarjena človekova duša dve očesi. Prvo nam daje zmožnost zreti v večnost, drugo pa gledati v...

»V moji glavi igra po mojem 20 orkestrov in vsi člani orkestra so vsak iz drugega konca sveta, « pravi Maja Gal Štromar o občutkih, ki jo prevevajo, ko se usede k pisanju. A če v sebi nosi ustvarjalni direndaj, ki poganja njo in romaneskne junake, pa mora biti, ko ustvarja, zunaj nje tišina. Tako, pravi, je tudi lažje slišati. Maja Gal Štromar je pesnica in pisateljica, igralka, prevajalka, gledališka pedagoginja, dramatičarka, scenaristka, moderatorka, režiserka. Je avtorica štirinajstih...

Nedvomno so obvezni zajeten kup slovarjev in slogovni priročnik pisanja, dobro denejo še čaj ali kava ... To so ključne sestavine na mizi marsikaterega prevajalca. Tokratni sogovornik Airbeletrininga podkasta, prevajalec in letošnji Lavrinov nagrajenec, Rawley Grau, pa mednje doda še mački - dva priročna grelca. Manjka še kakšna pomembna začimba, da se naposled skuha prevajalska mojstrovina? Nedvomno, pri sebi mora imeti vsaj knjigo, ki jo prevaja, kamen iz Save, ki služi kot obtežilnik, da...

Iz malega zraste veliko. Mala je najprej videti beseda, dokler se ne razraste v knjigo, ali prva knjiga na polici, ki se čez čas naposled razširi v knjižnico. Od tam pa se odpirajo pogledi v najrazličnejše svetove, ki so nam vedno na voljo, le knjigo moramo odpreti in obrniti kakšno stran.  Vsakemu bralcu pa njegova lastna knjižnica pomeni še vse kaj drugega. Pesnica, prevajalka in avtorica publicističnih besedil Miljana Cunta, ki je v središču tokratnega, zdaj šestega podkasta Zamolčene...

Njen ded ji je rad pravil zgodbe in, kot pravi, je bil fantastičen pripovedovalec, z babico pa sta ji tudi kupovala knjige. Miriam Drev v podkastu Zamolčane zgodbe razkriva, kako zelo je že v zgodnjem otroštvu potrebovala besede, knjige, branje, pripovedovanje. Ne samo potrebovala, tudi dobivala jih je.  Nič kaj drugače ni bilo pozneje, ko besed ni le užila, ampak jih je začela kot prevajalka prenašati iz enega v drugi jezik, kot pisateljica z njimi kovati svoja literarna dela, z njimi pa...

Nekega dne je pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic v časopisu na praviloma kar najbolj branih straneh, v zapisih iz črne kronike, zasledil novico o tem, da je moški domnevno ubil svojo ženo, truplo pa je videla ženska, ki je z njim pozneje preživela noč.  Kdo je bil moški, kdo je bila umorjena žena in kdo ženska, ga ni posebej zanimalo. Tudi policijska preiskava ne. Se je pa novica razrasla v roman, v delo, ki je dobilo naslov Krasni dnevi. Skubic je vanj zajel tri medsebojno prepletene...

Trideseta leta minulega stoletja so z varne časovne razdalje videti kot vakuum, hipno zatišje pred nevihto, ki je sledila z drugo svetovno vojno. Zakaj to obdobje še zdaleč ni bilo tiho in kakšne ideje so vrele že tedaj, v svoji novi knjigi Svastika na pokopališkem zidu obravnava zgodovinarka z inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU Mateja Ratej.  Svoj poklicni pogled je usmerila v obdobje, ko je hitlerizem našel prostor tudi v širši okolici Maribora. Kakšen je bil njegov obraz, je...

Pisateljica Tanja Tuma je vsaj dvakrat začela iz nič, v drugo celo iz pepela. Ko je zagorelo v stari kmečki hiši, kjer je živela, so se vse dotlej zbrane knjige, spremenile v prah. Toda iz tega pepela se je dvignila nova hiša, v njej pa tudi nova osebna knjižnica. Življenje anglistke, francistke, urednice, založnice in v zadnjem času predvsem pisateljice je očitno podloženo s knjigami. Pa ne le z njihovim nakupovanjem, zbiranjem in razprostiranjem po policah, temveč v resnici z branjem, vse...

Tokratna objava je pravzaprav poobjava. Podkast je nastal na Oštru, centru za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji. Zaradi vsebine, ki je ne bi bilo brez strašno hudih sogovornikov, pa se zdi povsem na mestu, da ga delimo tudi tu z vami. Vrelca dezinformacij ni mogoče ustaviti, ga je pa najbrž mogoče zajeziti. V pogovoru z gosti v drugem podkastu iz rubrike EUformatorka nas je zanimalo, kako to storimo. V podkastu smo ob vstopu v drugo leto življenja s koronavirusom razpravljali o...