Iz razprav sv. Maksima Spoznavalca, opata, Talasiju (G3.) Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka   Luč na svetilniku je Očetova luč, prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na svet, naš Gospod, Jezus Kristus. Iz nas in naše snovi si je privzel telo in je postal ter se imenoval »svetilka«. Po naravi je Očetova modrost in Beseda, ki se po veri oznanja v božji Cerkvi. Oznanja jo življenje, ki v kreposti spolnjuje zapovedi in sveti med ljudmi, sveti »vsem, ki so v hiši«, to je v svetu, kakor pravi božja Beseda sama: Nihče ne prižiga svetilke in je ne postavlja pod mernik, temveč na svetilnik, da sveti vsem, ki so v hiši. Sam sebe jasno imenuje svetilko; čeprav je po naravi bil Bog, pa je po svojem sklepu postal človek. Menim, da je David mislil na to, ko je Gospoda imenoval svetilko: Tvoja beseda mi je kakor svetilka, je kakor luč na moji poti. Moj Zveličar in moj Bog prežene sleherno temo nevednosti in hudobije in zato ga Sveto pismo imenuje svetilko. Kristus sam je kot luč razpršil temo nevednosti, pregnal noč greha in hudobije in postal vsem pot do zveličanja. Vodi po poti kreposti in vednosti k Očetu vse, ki hodijo za njim v pravičnosti in spolnjujejo božje zapovedi. Sveto Cerkev pa je imenoval svetilnik. V njej po oznanjevanju kot luč sije božja beseda in se širi po svetu kakor po hiši. Vse razsvetljuje z božjo resnico, vse napolnjuje s spoznanjem Boga. Božja beseda nikakor ne more ostati pod mernikom, saj zasluži, da jo Cerkev z vso častjo postavlja na najvišje mesto in se krasi z njeno veličino. Dokler se namreč beseda skriva pod črko postave, zastira večni sijaj. Naš razum nas namreč lahko zavede, ker je nagnjen k slabemu in ga lahko zasenči telesnost, da ne gleda duhovno. Razsvetljuje nas samo, če ga postavimo na svetilnik Cerkve, če gledamo in razumevamo božjo besedo v duhu in resnici. Črko postave je treba razumeti v duhu, sicer ostanemo zaprti v zunanji izraz besede in ne pridemo do resnice. Ne postavljajmo torej pod mernik svetilke, ki jo prižigata spoznanje in kontemplacija pri bogočastju. Tako ne bomo krivi, da smo zadušili pod črko nedoumljivo moč modrosti. Postavimo jo na svetilnik Cerkve, na najvišji vrh resnične kontemplacije, odkoder bo vsem ljudem odkrivala sijaj božjih resnic.