3. november: Delo za mir
Description
Iz pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora (CS 78)
Delo za mir
Mir ni le v tem, da ni vojne, niti ni to zgolj utrjevanje ravnotežja med nasprotniki niti ni posledica nasilne zasedbe; mir v pravem in polnem pomenu je delo pravičnosti. Mir je sad reda, ki ga je položil v človeško družbo njen božji ustanovitelj in ki naj ga uresničijo ljudje, žejni vedno popolnejše pravičnosti. Res je, da je splošna blaginja po svoji prvobitni naravi podrejena večnemu zakonu, a v tem, kar zahteva v določenih okoliščinah, je zaradi zgodovinskega razvoja podvržena nenehnim spremembam. Zato ni mir nikoli za vedno pridobljen, marveč ga je treba neprestano graditi. Ker je vrh tega še človekova volja nestalna in ranjena po grehu, zahteva skrb za mir od vsakogar, da stalno obvladuje svoje strasti, od zakonite oblasti pa trajno budnost.
To pa še ni dovolj. Na svetu ni mogoče doseči miru, če niso zavarovane osebne dobrine in če si ljudje ne morejo neovirano medsebojno priobčevati bogastev svojega srca in razuma. Če hočemo zagotoviti mir, je nujno potrebno imeti odločno voljo spoštovati druge ljudi in narode ter njihovo dostojanstvo in vztrajno si prizadevati za bratsko sožitje. Mir je torej tudi sad ljubezni, ki gre vse dalje od tega, kar zmore uresničiti pravičnost.
Zemeljski mir, ki izvira iz ljubezni do bližnjega, je podoba in učinek miru Jezusa Kristusa, ki izhaja iz Boga Očeta. Učlovečeni božji Sin, knez miru, je namreč s svojim križem vse ljudi spravil z Bogom, znova vse zedinil v eno ljudstvo in eno telo, v svojem lastnem mesu uničil sovraštvo in z vstajenjem poveličan razlil Duha ljubezni v srca ljudi.
Zato vneto pozivamo vse kristjane, naj izvršujejo resnico v ljubezni in naj se združijo z ljudmi, ki so iskreno za mir, da bi mir izprosili in vzpostavili. Prežeti od tega duha si ne moremo kaj, da bi ne izrekli priznanja tistim, ki se pri uveljavljanju svojih pravic odrekajo sili ter se zatekajo k obrambnim sredstvom. Ta sredstva so, spotoma povedano, tudi slabšim na voljo, če se to le da izvesti tako, da niso kršene pravice in dolžnosti drugih, posameznikov ali družbe.
Iz razprave sv. Fulgencija iz Ruspe, škofa, O odpuščanju (2. knj., 11, 2-12, 1. 3-4)
Kdor bo zmagal, ga ne bo zadela druga smrt
Hipoma, kot bi z očmi trenil, ob poslednji trombi; zapela bo namreč in mrtvi bodo vstali neminljivi in mi bomo spremenjeni. Ko pravi »mi«, Pavel nakazuje, da bodo z...
Published 11/17/24
Iz razlage psalmov sv. Avguština, škofa (Ps 95, 14.15)
Ne upirajmo se prvemu prihodu, da se ne bomo bali drugega
Veselimo se Gospoda, ki prihaja, ki prihaja, da bo sodil zemljo. Prišel je prvič, prišel bo tudi drugič. On sam je napovedal v evangeliju: Poslej boste videli Sina človekovega priti...
Published 11/16/24