Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Žal 2,2.10-14.18-19 Psalm: Ps 74,1-3.5-7.20-21 Evangelij: Mt 8,5-17 Vrstica iz evangelija: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.« (Mt 8,8) Berilo (Žal 2,2.10-14.18-19) Brez prizanašanja je Gospod uničil vsa Jakobova polja. Podrl je v svojem srdu trdnjave Judove hčere, vrgel je v prah, oskrunil kraljestvo in njegove kneze. Molčé sedijo na tleh starešine sionske hčere, s pepelom so si potresli glavo, prepasani z raševino. K tlom povešajo svoje glave jeruzalemske device. V solzah mi ginejo oči, razburjeno je moje osrčje. Od slabosti padam na zemljo zaradi nesreče mojega ljudstva, ker ginejo otroci in dojenci po mestnih trgih. Svojim materam govorijo: »Kje sta kruh in vino?« Omedlevajo kakor hudo ranjeni po mestnih trgih, umirajo v naročjih svojih mater. S čim naj te vzporejam, hči jeruzalemska? Čemu naj te primerjam, hči sionska, da te potolažim? Velika kot morje je tvoja nesreča, kdo te more ozdraviti? Tvoji preroki so ti prerokovali laž in prevaro. Niso odkrivali tvoje krivde, da bi obrnili tvojo usodo. Prerokovali so ti izreke v prevaro in zapeljevanje. Vpij vendar h Gospodu, vzdihuj, hči sionska! Tôči solze v potokih podnevi in ponoči! Ne dajaj si pokoja; naj ne počivajo tvoje oči! Vstani, tarnaj ponoči ob začetku straž! Izlivaj svoje srce pred Gospodom! Svoje roke dvigaj k njemu za življenje svojih otrok, ki ginejo od lakote na vogalih vseh cest! Psalm (Ps 74,1-3.5-7.20-21) Odpev: Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih. O Bog, zakaj si nas do kraja zavrgel, zakaj se razvnema tvoja jeza? Spomni se svoje občine, izvoljenega naroda, kjer si postavil svoj prestol. Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih. Nameri svoje korake k razvalinam: sovražnik je svetišče popolnoma opustošil. Tvoji nasprotniki so kričali na svetem kraju, postavili so zmagoslavno svoje zastave. Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih. Podobni drvarjem, ki v gozdu vihtijo sekiro, so razbijali njegova vrata. Tvoje svetišče so sežgali, do tal oskrunili bivališče tvojega imena. Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih. Ozri se na svojo zavezo, ker je po vsej deželi polno nasilja! Naj se ponižni ne vrača osramočen, naj ubožec in siromak hvalita tvoje ime! Gospod, ne pozabljaj svojih ubogih. Evangelij (Mt 8,5-17) Ko je Jezus prišel v Kafarnaum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil: »Gospod, moj služabnik leži doma mrtvouden in zelo trpi.« Rekel mu je: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik mu je pa odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Tudi jaz, ki sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj, rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stori to‹ in stori.« Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam, toliko vere nisem našel pri nikomer v Izraelu! Povem vam pa, da jih bo veliko prišlo od vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu, otroci kraljestva pa bodo vrženi ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.« In stotniku je rekel Jezus: »Pojdi: kakor si veroval, se ti zgodi!« In služabnik je ozdravel tisto uro. Ko je prišel Jezus v Petrovo hišo, je videl, da Petrova tašča leži in jo trese mrzlica. In dotaknil se je njene roke in mrzlica jo je zapustila. Vstala je, in mu stregla. Ko se je pa zvečerilo, so mu privedli mnogo obsedenih, in izgnal je z besedo duhove in ozdravil vse bolnike, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, ki pravi: ›On je prevzel naše slabosti in nosil naše bolezni.‹