Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 22,30;23,6-11 Psalm: Ps 16,1-2.5.7-8.9-10.11 Evangelij: Jn 17,20-26 Vrstica iz evangelija: »In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom razodeval.« (Jn 17,26) Berilo (Apd 22,30;23,6-11) Ker je poveljnik hotel zanesljivo zvedeti, zakaj Judje v Jeruzalemu tožijo Pavla, mu je drugi dan odvzel vezi, ukazal, naj se zberejo veliki duhovniki in ves veliki zbor, in privedel je Pavla ter ga postavil prednje. Ker pa je Pavel vedel, da so v zboru deloma saduceji, deloma farizeji, je zaklical: »Bratje, jaz sem farizej, sin farizejev; zaradi upanja v vstajenje od mrtvih me sodijo.« Ko je to izrekel, je nastal razdor med farizeji in saduceji, in zbor se je razcepil. Saduceji namreč trdijo, da ni vstajenja in ne angelov ne duhov, farizeji pa priznavajo to in ono. Nastalo je veliko vpitje in nekateri pismouki farizejske stranke so vstali in se prerekali: »Nič hudega ne moremo najti na tem človeku; kaj, če mu je govoril duh ali angel?« Ko je nastal velik razdor in se je poveljnik zbal, da bi Pavla ne raztrgali, je ukazal, naj ga vojaki iztrgajo iz njih srede in odpeljejo v vojašnico. Naslednjo noč je k njemu stopil Gospod in rekel: »Srčen bodi! Kakor si pričeval o meni v Jeruzalemu, tako ti je treba pričevati tudi v Rimu.« Psalm (Ps 16,1-2.5.7-8.9-10.11) Odpev: Gospod, varuj me, vate zaupam! Varuj me, o Bog, k tebi se zatekam! Govorim Gospodu: »Ti si moj Gospod, delež moje dediščine in mojega keliha, ti vodiš mojo usodo«. Gospod, varuj me, vate zaupam! Slavim Gospoda, da mi svetuje, in celo ponoči me opominja moje srce. Vedno imam pred seboj Gospoda; ker je na moji desni, ne omahnem. Gospod, varuj me, vate zaupam! Veseli se moje srce in raduje moja duša; tudi moje telo bo varno počivalo. Moje duše ne boš pustil v kraljestvu mrtvih, svojemu svetemu ne boš dal gledati trohnobe. Gospod, varuj me, vate zaupam! Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, večne radosti na svoji desnici, večne radosti na svoji desnici. Gospod, varuj me, vate zaupam! Evangelij (Jn 17,20-26) Tisti čas je Jezus povzdignil oči proti nebu in molil: Sveti Oče, ne prosim samo za svoje učence, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi vame verovali, da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama, da bo svet veroval, da si me ti poslal. Jaz sem jim dal slavo, ki si jo dal meni, da bodo eno, kakor sva midva eno: jaz v njih, ti v meni, da bodo popolnoma eno; da tako svet spozna, da si me ti poslal, in da si jih ljubil, kakor si mene ljubil. Oče, hočem, naj bodo tudi ti, katere si mi dal, z menoj tam, kjer sem jaz: da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta. Pravični Oče! Svet te ni spoznal, jaz sem te pa spoznal; in ti so spoznali, da si me ti poslal. Razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih.