Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Mdr 1,13-15;2,23-24 Psalm: Ps 30,2.4.5-6.11-13 2. berilo: 2 Kor 8,7,9.13-15 Evangelij: Mr 5,21-43 Vrstica iz evangelija: Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« (Mr 5,41) 1. berilo (Mdr 1,13-15;2,23-24) Bog ni narédil smrti, ne veselí se propada živega. Vse je namreč ustvaril za bivanje. Tudi zaradi rodovitnosti obstajajo bitja na svetu, v njih ni uničujočega strupa. In podzemlje nima na zemlji oblasti, saj je pravičnost vendar nesmrtna. Toda Bog je ustvaril človeka za neminljivost in ga narédil kot podobo lastnega lika. Smrt je stopila v svet po hudičevi nevoščljivosti, izkusijo pa jo tisti, ki so njegovi. Psalm (Ps 30,2.4.5-6.11-13) Odpev: Gospod, slavil te bom, ker si me rešil. Gospod, slavil te bom, ker si me rešil in nisi pustil, da bi se moji sovražniki veselili nad mano. Gospod, iz podzemlja si potegnil mojo dušo, ožívil si me, zato se nisem z drugimi pogreznil v jamo. Gospod, slavil te bom, ker si me rešil. Pojte Gospodu, njegovi zvesti, slavite spomin njegove svetosti! Zakaj njegova jeza traja le trenutek, njegova dobrohotnost vse življenje; zvečer se naseli jókanje, proti jutru pa pride vriskanje. Gospod, slavil te bom, ker si me rešil. Poslušaj, Gospod, izkaži mi milost, Gospod, pomočnik mi bodi! Moje žalovanje si mi spreménil v rajanje. Gospod, moj Bog, na veke te bom hvalil. Gospod, slavil te bom, ker si me rešil. 2. berilo (2 Kor 8,7,9.13-15) Bratje in sestre, kakor ste v vsem nadvse bogati – v veri, v besedi in spoznanju, v vsakršni gorečnosti in naši ljubezni, ki ste je deležni, tako se izkažíte tudi v radodarnosti. Saj vendar poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa! Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu. Ne gre namreč za to, da bi drugi dosegli olajšanje, vi pa bi živeli v stiski. Za enakost gre. V sedanjem času bo vaše obilje lajšalo njihovo pomanjkanje, da bo tudi njihovo obilje lajšalo vaše pomanjkanje. Tako bo prišlo do enakosti, kakor je pisano: ›Kdor je veliko nabral, ni imel preveč in kdor malo, ni imel premalo.‹ Evangelij (Mr 5,21-43) Ko se je tisti čas Jezus prepèljal s čolnom spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika množica. Bil je pri jezeru. Tedaj je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam in ga zelo prosil, rekoč: »Moja hčerka je v zadnjih zdihljajih. Pridi in položi roke nanjo, da ozdraví in ostane pri življenju!« In odšel je z njim. Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj. V njej je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela. Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak je bilo z njo celo slabše. Slišala je za Jezusa. Med množico se mu je približala od zadaj in se dotaknila njegove obleke. Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.« In v hipu se ji je ustavila kri in v telesu je začutila, da je ozdravljena nadloge. Jezus je v sebi zaznal, da je šla moč iz njega. Obrnil se je v množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« Njegovi učenci so mu govorili: »Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹« Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila. Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa preplašena trepetaje pristopila, se vrgla predenj in mu povedala vso resnico. On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!« Ko je še govóril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jaíru: »Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?« Jezus je slišal od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« In nikomur ni dovôlil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu brat