V zadnjih dveh stoletjih se je ruska književnost uveljavila kot ena najvitalnejših, umetniško prebojnih in kulturno vplivnih nacionalnih literatur na svetu. Kako ji je to uspelo?V zadnjih dveh stoletjih se je ruska književnost uveljavila kot ena najvitalnejših, umetniško prebojnih in kulturno vplivnih nacionalnih literatur na svetu. Jasno, seveda, kako bi se vendar ne, ko pa so v ruskem jeziku svoje pesmi in romane vendar ustvarili tako talentirani pisci, kot so bili Puškin in Gogolj, Dostojevski in Tolstoj, Cvetajeva in Ahmatova. Prav res, brez talenta kakopak ne gre, ampak samo talent najbrž še ne zadošča … Navsezadnje so bili nadarjeni tudi Prešeren, Cankar, Murn in Kosovel – pa slovenska literatura zaradi tega še ne odmeva globalno. Očitno je torej, da so pri meteorskem vzponu v ruščini pisane književnosti – nekateri strokovnjaki v tem kontekstu govorijo celo o ruskem literarnem čudežu – pomembno vlogo igrali še drugi dejavniki. A kateri? Pa tudi: ali so dejavniki, ki so botrovali uspehu v ruščini pisanih literarnih del v 19. stol., na delu tudi danes, v 21. stol., ali pa se je v tem smislu spremenilo vse? To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Blaža Podlesnika, ki na Oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete predava rusko kulturno zgodovino in književnost, nekaj svojih razprav o vrhuncih ruske literarne produkcije pa je zdaj zbral v knjigi O literaturi, ruski, danes …, ki je pred nedavnim izšla pod založniškim okriljem LUD literatura.   Foto kolaž: - Aleksander Puškin (Orest Kiprensky, 1827 / Wikipedia) - Mihail Lermontov (Peter Zabolotski, 1837 / Wikipedia) - Nikolaj Gogolj (O. F. T. von Möller, okoli 1840 / Wikipedia) - Ivan Turgenjev (Ilija Repin, 1874 / Wikipedia) - Ivan Gončarov (Ivan Kramskoj, 1874 / Wikipedia) - Fjodor Dostojevski (Vasilij Perov, 1872 / Wikipedia) - Lev Tolstoj (Ivan Kramskoj, 1873 / Wikipedia) - Anton Čehov (Osip Braz, 1898 / Wikipedia) - Aleksander Blok (neznani fotograf, 1903 / Wikipedia) - Anna Ahmatova (Kuzma Petrov-Vodkin, 1922 / Wikipedia) - Sergej Jesenin (Ekaterina Grub, 1922 / Wikipedia) - Vladimir Majakovski (neznani fotograf, 1920 / Wikipedia) - Mihail Bulgakov (neznani fotograf, 1928 / Wikipedia) - Marina Cvetajeva (neznani fotograf, 1925 / Wikipedia) - Varlam Šalamov (fotografija iz arhiva NKVD, 1937 / Wikipedia) - Vasilij Grosman (fotografija iz revije Ogonjok, 1941 / Wikipedia) - Boris Pasternak (neznani fotograf, 1959 / Wikipedia) - Aleksander Solženicin (Bert Verhoeff, 1974 / Wikipedia) - Venedikt Jerofejev (Natalija Šmelkova, okoli 1990 / Wikipedia) - Josif Brodski (Anefo, 1988 / Wikipedia) - Svetlana Aleksijevič (Elke Wetzig, 2013 / Wikipedia) - Boris Akunin (Andrej Strunin, 2013 / Wikipedia) - Zahar Prilepin (Svklimkin, 2020 / Wikipedia) - Dmitrij Gluhovski (Michael Förtsch, 2018 / Wikipedia)