Popotovanje semen
Listen now
Description
Že Aristotel je živa bitja razdelil na premikajoče se živali in ne premikajoče se rastline. Čeprav je večina rastlin res pritrjena, pa te vseeno potujejo vsaj enkrat v življenju, kot semena. Na primer semena tropske metuljnice po morju priplujejo vse od Antilov do Evrope. Ob vodi in vetru pogosto pri razširjanju semen in plodov na različne načine sodelujejo tudi živali. O tem, kako potujejo semena, so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije pripravili razstavo z naslovom Kako potujejo semena, po kateri nas je popeljala ena od soavtoric razstave in vodja Kustodiata za botaniko Špela Pungaršek. Za razširjanje svojih potomcev rastline izkoristijo veter, vodo in živali Že Aristotel je živa bitja razdelil na premikajoče se živali in ne premikajoče se rastline. Čeprav je večina rastlin res pritrjena, pa te vseeno potujejo vsaj enkrat v življenju, kot semena. Na primer semena tropske metuljnice po morju priplujejo vse od Antilov do Evrope. Ob vodi in vetru pogosto pri razširjanju semen in plodov na različne načine sodelujejo tudi živali. O tem, kako potujejo semena, so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije pripravili razstavo z naslovom Kako potujejo semena, po kateri nas je popeljala ena od soavtoric razstave in vodja Kustodiata za botaniko Špela Pungaršek. Zrna trave peresaste bodalice se širijo s plevami, ki imajo dolgo peresasto reso. Foto: Špela Pungaršek Nekateri plodovi imajo kaveljčke, s katerimi se pritrdijo na kožuh ali perje živali. Foto: dr. Valerija Babij V naravi rastoči bananovci razvijejo tudi semena. Banane, ki jih kupimo v trgovini, so zrasle na križancih, ki so sterilni in zato nimajo semen. Foto: David Kunc Krvomočnice svoja semena izvržejo kot katapult. Foto: David Kunc Plodovi vodne perunike so glavice, iz katerih ob zrelosti popadajo semena, ki plavajo na vodi. Foto: dr. Valerija Babij Plodovi vodne perunike so glavice, iz katerih ob zrelosti popadajo semena, ki plavajo na vodi. Foto: dr. Valerija Babij Številne plodove širijo živali, ki si jeseni naredijo ozimnico, spomladi pa na mnoga skrivališča pozabijo. Foto: David Kunc  
More Episodes
Še pred nekaj desetletji labodi grbci pri nas niso bili tako zelo pogoste ptice. Videti jih je bilo mogoče na Bledu ali na Otočcu, kamor so jih sprva pripeljali za okras. Zadnja leta pa labodi pri nas ne le gnezdijo, veliko jih pride k nam tudi prezimovat. A od kod? Te podatke naši ornitologi...
Published 07/08/20
Published 07/08/20
Krompir, o katerem je sicer več teorij, kdo ga je iz novega sveta prvi pripeljal v Evropo, je bil na svoji prvi poti čez Atlantik brez progaste družbe. Tudi za časa Marije Terezije, ki je gojenje te kulture v naši deželi zapovedala, se kmetom o krompirjevi nadlogi še sanjalo ni. A koloradski...
Published 07/13/19