Ob političnem preigravanju Desusa s preverjanjem moči znotraj koalicije, smo se v tokratni malo daljši ediciji podcasta Peto kolo posvetili naravi slovenskega političnega prostora ter ga skušali razložiti skozi fenomena neustavnih krivin Jožeta P. Damijana in pisma Janeza Janše. Marku Balažicu, Boštjanu Furlanu in Ožbeju Peterletu se je v politični analizi pridružil Martin Nahtigal. Ob principu »i tata bi sine« Jožeta P. Damijana, se ne moremo izogniti spoznanju, da v Sloveniji desnica vlada samo takrat, ko ji to dopusti nesposobnost levice. Če je bila politična izbira v želji po napredovanju v času disidentstva dr. Dimitrija Rupla lažja, pa imamo danes stanje, ko moramo izbirati med dvema plemenoma ter tekmovati do končne zmage za vsako ceno. Prisiljena izbira monopola pa zavira evolucijo demokracije v Sloveniji. »Zakaj se raje ne ukvarjamo  z vprašanjem, kako bomo izgradili dovolj močne institucije, ki bodo teple vse monopole?« Podobno je z vprašanjem vladavine prava v odnosu do Evrope. Ključni cilj bi moral biti, da vladavino prava implementiramo do te mere, da nam nihče ne bo moral ničesar očitati. »Predlagani mehanizem bi veseljem uporabil, če bi lahko preko njega uresničil vse neuresničene odločbe Ustavnega sodišča, s katerimi sistematično kršimo vladavino prava.« Kot gin tonic, pa je grenko spoznanje, da slovenska zgodba vedno sledi denarju. »Gantar dela na ministrstvu bunker. Nikoli ni dober znak, če se želi ena stranka polastiti ministrstva, ki bo imelo na voljo v prihodnjem letu 200 milijonov več sredstev.« Vabljeni k poslušanju!