Ta romunska pravjica je res dolga. Pa je zanimiva, malce spominja ne neko rusko, pa še kakpno. Očitno so ljudje iz različnih krajev imeli podobno domišljijo. V tej pravljici sicer ne nastopa predica, pač pa junakinja uporablja pripomočke za predenje. V starih časih so predli ročno. Predle so navadno ženske in pri tem uporabljale vreteno, to je tanjši podolgovat pripomoček, na katerega je predica navijala nit. Morda teh besed še ne poznaš: Vreteno je tanjši podolgovat pripomoček, na katerega predica navija nit, nit ali prejo je vlekla iz gmote lanenih ali volnenih vlaken. Prejo pa so lahko navijali tudi na motovilo. Kaj pa je bazilisk? To je pravljično bitje s trupom kače ali kuščarja in perutmi, ki ubija s pogledom Zlata ptica, Romunska pravljice, Ion Creangă, prevedel Niko Kuret, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970, bere Nataša Holy