Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 13,13-25 Psalm: Ps 89,2-3.21-22.25.27 Evangelij: Jn 13,16-20 Vrstica iz evangelija: »Kdor sprejme tistega, ki ga pošljem, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal« (Jn 13,20). Berilo (Apd 13,13-25) Pavel in njegova spremljevalca so odpluli s Pafa in prišli v Pergo v Pamfiliji. Janez pa se je ločil od njiju in se vrnil v Jeruzalem. Sama sta šla iz Perge dalje in prišla v Antiohijo v Pizidiji. Sobotni dan sta prišla v shodnico in sedla. Po branju iz postave in prerokov so jima sporočili načelniki shodnice: »Brata, če imata kakšno spodbudno besedo za ljudstvo, govorita!« Pavel je vstal, zamahnil z roko in rekel: »Izraelci in vi, ki se bojite Boga, poslušajte! Bog tega izraelskega naroda je izvolil naše očete in povišal ljudstvo, ko je prebivalo v egiptovski deželi, in jih je z vzdignjeno roko izpeljal od tam. Kakih štirideset let je potrpel z njimi v puščavi. Ko pa je pokončal sedem narodov v kanaanski deželi, jim je njihovo zemljo dal v delež po približno 450 letih. Potem jim je dal sodnike do preroka Samuela. Od tedaj pa so zahtevali kralja in Bog jim je dal Savla, Kisovega sina, moža iz Benjaminovega rodu, za štirideset let. Ko ga je odstavil, jim je za kralja obudil Davida, o katerem je tudi pričal: ›Našel sem Davida, Jesejevega sina, moža po svojem srcu, ki bo izvrševal vse moje želje.‹ Iz njegovega rodu je Bog poslal Izraelu Odrešenika Jezusa, kakor je bil obljubil; prej, pred njegovim prihodom, pa je oznanil Janez vsemu izraelskemu ljudstvu krst pokore. Ko je Janez dokončaval svoje življenje, je govoril: ›Nisem tisti, za kogar me imate; a glejte, za menoj prihaja ta, ki mu nisem vreden odvezati obuvala z nog.‹« Psalm (Ps 89,2-3.21-22.25.27) Odpev: Gospodove milosti bom na veke opeval. Gospodove milosti bom na veke opeval, vsem rodovom bom oznanjal tvojo zvestobo. Rekel sem namreč: »Milost ima večne temelje.« Z nebes si utrdil svojo zvestobo. Gospodove milosti bom na veke opeval. Našel sem Davida, svojega hlapca, s svojim svetim oljem sem ga mazilil, da bi bila vedno z njim moja roka in ga krepila moja rama. Gospodove milosti bom na veke opeval. Moja zvestoba in moja milost bosta z njim, v mojem imenu bo zrasla njegova moč; on me bo klical: »Moj oče si ti, moj Bog in skala mojega zveličanja.« Gospodove milosti bom na veke opeval. Evangelij (Jn 13,16-20) Potem ko je Jezus učencem umil noge, jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Služabnik ni večji ko njegov gospod in poslanec ne večji ko tisti, ki ga je poslal. Ako to veste, blagor vam, če boste to delali! Ne govorim o vas vseh; jaz vem, katere sem izvolil. A spolniti se mora pismo: ›Tisti, ki z menoj kruh jé,‹ je vzdignil svojo peto proti meni. Že zdaj vam to povem, preden se zgodi, da boste, ko se zgodi, verovali, da sem jaz. Resnično, resnično, povem vam: Kdor sprejme, kogar pošljem, mene sprejme; kdor pa sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal.«