8. maj: Med vstajenjem in vnebohodom
Listen now
Description
Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (1. govor o vnebohodu, 2-4) Med vstajenjem in vnebohodom   Tile dnevi, preljubi, ki so potekali med Gospodovim vstajenjem in vnebohodom, niso prešli v brezdelnem poteku, marveč so se v njih potrdili veliki sveti dogodki in se razodele velike skrivnosti. V njih se nam odvzema strah pred grozovito smrtjo in razglaša nesmrtnost ne le duše, temveč tudi telesa. V njih se z Gospodovim dihom vsem apostolom vlije Sveti Duh; blaženemu apostolu Petru pa prek drugih po ključih kraljestva naroči še skrb za Gospodove ovce. Te dni se Gospod dvema učencema pridruži za spremljevalca in, da nam vsakršni mrak dvoma prežene, graja počasnost v veri boječih in trepetajočih. V razsvetljenih srcih jim vname plamen žive vere, in prej mlačni srci zagorita, ko jima Gospod razlaga pisma. Ob lomljenju kruha se jima pri večerji odpre pogled. Mnogo srečneje so se oči odprle njima, ki se jima je razodela poveličana Jezusova narava, kakor so se oči odprle tistima začetnikoma našega rodu, ki se jima je zaradi njiju nezvestobe v duši naselil nemir. Poglejmo, preljubi, kaj vse je božja previdnost naredila, kaj vse je učila in o čem vse je hotela prepričati oči in srca svojih prijateljev v tem času med vstajenjem in vnebohodom! Iz vsega tega lahko spoznamo, da je Jezus Kristus res vstal, on, ki je bil zares rojen, ki je zares trpel in bil zares mrtev. Tudi svete apostole in vse učence, ki jih je smrt na križu preplašila in ki so dvomili v resničnost vstajenja, je razvidnost resnice povsem utrdila. Zato tudi niso bili po Gospodovem odhodu v nebesa nič žalostni, ampak polni veselja. Tudi so bili zares lahko silno in nedopovedljivo veseli. Kajti skupaj s srečno množico so videli, kako se je človeška narava dvignila na dostojanstvo, ki prekaša vse nebeške stvari. Dvignila se je nad zbore angelov, še več, dvignila se je nad vse nadangele in najvišjim bitjem ni mogoče primerjati njene vzvišenosti. Kajti sedla je na božji prestol poleg večnega Očeta in se mu pridružila v slavi, ker je z njim deležna kot Sin božje narave.  
More Episodes
Iz razprave sv. Ciprijana, škofa in mučenca, o Gospodovi molitvi (8-9) Naša molitev je javna in skupna   Učitelj miru in Vzgojitelj za edinost predvsem ni hotel, da bi molili posamič in vsak zase; kdor moli, naj ne moli samo zase. Ne rečemo namreč: Oče moj, ki si v nebesih, tudi ne: Daj mi danes...
Published 06/16/24
Published 06/16/24
Iz razprave sv. Ciprijana, škofa in mučenca, o Gospodovi molitvi (4-6) Molitev naj prihaja iz ponižnega srca   Če molimo, govorimo in prosimo umerjeno, mirno hkrati in spoštljivo. Pomislimo, da stojimo pred božjim obličjem. Božjim očem mora biti všeč, kako se vedemo in kako govorimo. Kajti kakor...
Published 06/15/24