Iz homilij sv. Gregorja iz Nise, škofa, o Visoki pesmi (15. homilija) Dal sem jim slavo, ki si jo dal meni   Če ljubezen prežene strah in se ta spremeni v ljubezen, tedaj postanejo odrešeni v medsebojnem zedinjenju enota v povezavi z njim, ki je edini dober. To popolno stanje izraža simbol golobice. K temu spoznanju nas vodijo besede pisatelja Visoke pesmi: Ena je moja golobica, popolna, edinka svoji materi, izvoljenka svoji porodnici. Gospod nas v evangeliju o tem še jasneje poučuje. Učencem podeli z blagoslovom vso svojo moč in z besedami, ki jih naslavlja na Očeta, podari še druge dobrine tem, ki so jih vredni. Daje jim celo glavno dobrino: ne bodo se več na veliko razhajali v presoji dobrega z različnimi opredelitvami, ampak oklepajoč se ene in edine Dobrine bodo vsi eno. V edinosti Svetega Duha, po apostolovih besedah združeni z vezjo miru, bodo vsi skupaj sestavljali eno telo in enega duha, z enim upanjem, v katerega so bili poklicani. Koristno bo, če dobesedno navedemo evangeljski božji izrek. Jezus pravi: Da bodo vsi eno, kakor ti Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama eno. Vez te edinosti je slava. Noben izvedenec, ki upošteva Gospodove besede: Jaz sem jim dal slavo, ki si jo dal meni, ne bo oporekal temu, da Svetega Duha imenujemo slava. Učencem je dejansko dal takšno slavo, ko jim je dejal: Prejmite Svetega Duha. Jezus jo je imel, preden je nastal svet, a jo je prejel kot človek, ko je privzel človeško naravo. Njegova človeška narava, po poveličanju z Duhom, predaja, začenši z apostoli, slavo naprej svojim sovrstnikom. Zato Jezus pravi: Jaz sem jim dal slavo, ki si jo dal meni, da bodo eno, kakor sva midva eno. Jaz v njih in ti v meni, da bodo popolnoma eno. Človeka, ki je iz dojenčka zrastel v popolnega moža in dosegel zrelost duhovne starosti ter je s svojo nestrastnostjo in čistostjo odličen sprejemnik slave Duha, upodablja popolna golobica. Ženin občuduje takšno golobico in pravi, da ni na svetu takšne: Ena je moja golobica, popolna golobica.