Iz razlage psalmov sv. Ambroža, škofa (Ps 1, 9-12) Pel bom s srcem in razumom   Kaj je lepšega kot psalm! Upravičeno David prepeva: Hvalite Gospoda, to je dobro, pojmo mu hvalo, to je naše veselje. Psalm je blagoslov za ljudi: z njim častijo Boga in se mu zahvaljujejo, z njim vzklikajo, z njim izpovedujejo svoje misli, je glas Cerkve, izpoved in pesem vere, spoštljiva predanost Bogu, sproščeno veselje, veselo vzklikanje, ubrano razpoloženje. Psalm blaži jezo, preganja skrb, lajša žalost. Varuje nas ponoči, uči nas podnevi. V strahu ščiti, slavi svetost, predočuje božji mir, vedno ubira skladne glasove. Zjutraj pozdravlja sonce, zvečer se poslavlja od njega. V psalmu tekmujeta nauk in prijetnost. Psalm s petjem razveseljuje in z naukom uči. Česa ne najdeš, če prebiraš psalme? Zdaj poje o ljubljenem in te vnema v sveti ljubezni, spet drugič odkriva lepoto, opeva vstajenje, nagrado, tretjič poučuje, kako naj se varujemo greha, ga obžalujemo in se ga kesamo. Kaj je torej psalm? Harfa Svetega Duha. Sveti Duh ubira v duši preroka strune in na zemlji donijo nebeški napevi. Kakor hitro se Sveti Duh dotakne strun svoje harfe, mrtva glasbila zaživijo. Na njih zadoni nebeški napev in zazveni pesem božje hvale. Vabi nas, naj umrjemo grehu, da bo v tako umrlem telesu zazvenela pesem kreposti, ki nas bo vodila k dobremu in usmiljenemu Bogu. David nas uči, naj pojemo s srcem, naj prepevamo iz dna srca. Tako je učil tudi Pavel: Molil bom z duhom, molil tudi z razumom, pel bom z duhom, pel tudi z razumom. Svoje življenje bom uravnaval po nebeškem spoznanju. Ne bom popuščal veselju ne nasladam telesne pohote, ki duši nič ne pomagajo, ampak jo le težijo. Prerok je rekel, da poje in rešuje svojo dušo. Zato je zapel: Pel ti bom. Slavil bom tvojo ljubezen, igral ti bom na citre, Najsvetejši. Vesel ti bom prepeval hvalo, radoval se bom, ker si me rešil.