Iz govorov o Pridigarju sv. Gregorja iz Nise, škofa (6. homilija) Je čas rojstva in čas umiranja   Je čas rojstva, pravi Pridigar, in čas umiranja. Pravilno je v začetku z besedo povezal to neločljivo resničnost rojstva in smrti. Rojstvu namreč nujno sledi smrt in vsak rod gre zatonu naproti. Je čas rojstva, pravi Pridigar, in čas umiranja. O da bi tudi jaz v ugodnem času doživel rojstvo in v primernem smrt! Seveda Pridigar ne misli na neprostovoljno rojstvo in na naravno smrt, ki ju ni mogoče šteti med dela kreposti. Porod pač ni odvisen od ženinega hotenja, prav tako smrtniki ne umrejo, kadar to želijo. Kar pa ni odvisno od naše svobodne opredelitve, ne spada ne h krepostim ne k pregrehi. Pri Pridigarjevem reku je torej treba misliti na svobodno pravočasno rojstvo in v ugodnem času doživeto smrt. Menim, da smemo reči: rojstvo o pravem času je in ne prezgodnje, ko človek, po besedah preroka Izaija, spočne iz božjega strahu in s trudom duha rodi lastno odrešenje. Na neki način postanemo sami sebi očetje, ko z dobro voljo v svobodi oblikujemo sebe, sebe rodimo in zagledamo luč sveta. To uresničimo s tem, da sprejmemo vase Boga, da postanemo božji otroci, otroci kreposti in sinovi Najvišjega. A sebe splavimo, smo nedonošenčki in nestanovitni, če se ne dovrši v nas, kot pravi apostol Pavel, Kristusov lik. Božji človek, pravi, naj bo popoln. Če nam je zdaj jasno, kako se rodimo v pravem času, nam bo tudi jasno, na kakšen način pravočasno umremo. Postali bomo podobni svetemu Pavlu, ki mu je vsak čas bil primeren za dobro smrt. Naravnost vpije v svojih spisih, kakor bi prisegal: Vsak dan umiram za vašo slavo; in spet: Zaradi tebe nas morijo vsak dan. Sami sebi smo torej izrekli smrtno obsodbo. Jasno je, kako Pavel umira vsak dan: ne živi več za greh, ampak vedno mrtví svoje telo in nosi na sebi umiranje Kristusovega telesa. Neprestano je namreč križan skupaj s Kristusom; niti trenutek več ne živi sebi, temveč v njem živi Kristus. To je po moji presoji pravo umiranje, ki zagotavlja resnično življenje. Jaz, pravi Gospod, jemljem življenje in ga dajem, da bi se prepričali, kako je odmreti grehu in biti oživljen po duhu, res božji dar. Božja beseda obljublja življenje prav zaradi smrti starega življenja.