Iz homilij o evangelijih sv. Gregorja Velikega, papeža (26. hom., 7-9) Moj Gospod in moj Bog   Tomaža pa, enega izmed dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, ni bilo z njimi, ko je prišel Jezus. En sam učenec je manjkal, ko se je pa vrnil in slišal, kaj se je zgodilo, ni hotel verjeti. Gospod je prišel v drugo in nevernemu učencu ponudil stran, naj jo potiplje; pokazal mu je roke in sledove ran ter ozdravil rane njegove nevere. Kaj mislimo pri tem, dragi bratje? Mislite, da se je samo slučajno zgodilo, da je oni učenec najprej manjkal, potem pa prišel in slišal, in ko je slišal, podvomil, in ko je dvomil, je smel potipati rane in potem začel verovati? Ni se vse to zgodilo slučajno, temveč po božji previdnosti. Božja ljudomilost je namreč na čudežen način storila, da je učenec, ki je dvomil, smel potipati rane na Učiteljevem telesu, s tem pa ozdravil rane naše nevere. Več nam koristi Tomaževa nevera, da verujemo, kot vera vseh ostalih učencev. Ko namreč oni začne verovati, potem ko je potipal rane, se naš duh reši vsakega dvoma in utrdi v veri. In tako dvom enega učenca in njegovo izkustvo pričata za resnico vstajenja. Potipal je in vzkliknil: Moj Gospod in moj Bog! Jezus mu je rekel: Ker si me videl, Tomaž, veruješ. Apostol Pavel pa pravi: Je pa vera trdno prepričanje o tem, kar kdo upa, prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo. Vera namreč sprejema stvari, ki se ne morejo pokazati. Kar vidimo, ne verujemo, temveč spoznavamo. Zakaj pa Gospod pravi Tomažu, ko je že videl in potipal: Ker si me videl, Tomaž, veruješ? Umrljivi človek namreč ne more videti božanstva: Videl je človeka in priznal je Boga: Moj Gospod in moj Bog! Ko je videl, je veroval; ko je zagledal pravega človeka, je priznal Boga, ki ga ni mogel videti. Zelo pa nas razveseli, kar sledi: Blagor njim, ki niso videli, pa so verovali! Božja modrost s tem označuje nas, ki Boga ne vidimo po telesu, temveč ga sprejemamo z dušo. Označuje nas, toda le če vero izpričujemo z deli. Samo oni zares veruje, ki v dejanjih izvršuje, kar veruje. Obratno pa trdi sv. Pavel o tistih, ki ne izpričujejo vere: Pravijo, da poznajo Boga, pa ga z deli tajijo. In sv. Jakob pravi: Vera brez del je mrtva.